Amnesty International je danes razkrila grozljivo eskalacijo kršitev človekovih pravic, ki so jo zagrešili hrvaški policisti. Na hrvaški meji z Bosno so skupino migrantov in prosilcev za azil nedavno zvezali, jih zverinsko pretepli, zasmehovali njihove poškodbe in jih po krvavečih glavah namazali hrano.
Amnesty je govorila s šestimi izmed skupine 16 pakistanskih in afganistanskih prosilcev za azil, ki jih je hrvaška policija prijela v noči s 26. na 27. maj ob Plitvičkih jezerih. Skušali so prečkati Hrvaško, da bi dosegli zahodno Evropo.
Za dogodek je odgovornih med osem in deset ljudi, ki so nosili črne uniforme in naglavna prekrivala, enake tistim, ki jih uporablja hrvaška specialna enota policije.
Streljali so v zrak, jih brcali in obvladane moške večkrat udarili s kovinskimi palicami, palicami in pištolo. Nato so žrtvam po krvavih glavah, laseh in hlačah namazali kečap, majonezo in sladkor, ki so jih našli v enem od nahrbtnikov.
Amnesty International je govorila tudi z zdravstvenim osebje, ki je moške oskrbelo, in z nevladnimi organizacijami, ki so bili priča njihovim poškodbam.
“Evropska unija ne more več molčati in namerno ignorirati nasilja in zlorab hrvaške policije na svojih zunanjih mejah. Njihov molk omogoča in celo spodbuja nadaljevanje takih zlorab brez posledic. Evropska komisija mora raziskati zadnja poročila o grozljivem policijskem nasilju nad migranti in prosilci za azil,” je glede tega zadnjega incidenta na hrvaški meji dejal Massimo Moratti, namestnik direktorja evropske pisarne AI.
Pozor: Fotografije so grozljive, prikazujejo s krvjo oblite ljudi. Zato jih nismo dali ob novico, ampak le na dno strani v galerijo.
Avtorstvo fotografij: Danski svet za begunce/Danish Refugee Council
Fizične in psihične zlorabe
Amir iz Pakistana je Amnesty povedal: “Prosili smo jih, naj prenehajo in pokažejo milost. Bili smo že zvezani, nismo se mogli premakniti in bili popolnoma ponižani; ni bilo razloga, da bi nas še naprej tepli in mučili.” Povedal je, da oboroženi možje niso pokazali sočutja. “Fotografirali so nas s svojimi telefoni, peli in se smejali.” Ahmed ima zlomljeno roko in nos, šive na zadnji strani glave in vidne modrice po celotnem obrazu in po rokah.
Deset moških je tisto noč utrpelo hude poškodbe.
“Ko so nas ujeli, nam niso dali možnosti, da bi karkoli rekli. Začeli so udarjati. Medtem ko sem ležal na tleh, so me s hrbtom pištole zadeli v glavo in začel sem krvaveti. Poskušal sem zaščititi glavo pred udarci, vendar so me začeli brcati in udarjati po rokah s kovinskimi palicami. Preostanek noči sem padal v in iz nezavesti,” je povedal 30-letni Tariq.
V mavcu ima obe roki in nogi, vidne ureznine in modrice na glavi in obrazu in trpi hude bolečine v prsih. Premika se lahko le s pomočjo invalidskega vozička in minilo bo nekaj mesecev, preden se bo spet lahko sam gibal.
Moški so povedali Amnesty International, kako ponižane so se počutili, ko so jim storilci vtirali majonezo in kečap na krvave glave in obraze. En maskiran moški je majonezo prosilcu za azil namazal na hlače, na predel mednožja, drugi pa so se pri tem smejali in peli “Vse najboljše”.
Po skoraj petih urah neprekinjene zlorabe so migrante izročili hrvaški mejni policiji, ki jih je v dveh kombijih prepeljala v bližino meje z Bosno in Hercegovino. Nato so jim ukazali, naj gredo naprej čez mejo.
“Ko so videli naše stanje, so bili osupli. Bili smo namočeni v kri in zelo pretreseni. Komaj smo stali, kaj šele, da bi lahko ure dolgo hodili v Bosno. Toda rekli so nam, naj gremo. Rekli so nam, naj nesemo fante, ki niso mogli sami hoditi,” je Faisal povedal Amnesty.
Nekateri moški so na koncu prišli do Mirala, sprejemnega centra, ki ga vodi Mednarodna organizacija za migracije v Veliki Kladuši v Bosni in Hercegovini. Peterica, ki je bila prešibka za hojo, je ostala na poti in jih je na koncu prepeljala nevladna organizacija, ki deluje v centru.
Dežurni zdravnik v Veliki Kladuši, ki je zdravil moške, je za Amnesty International povedal, da so vsi imeli poškodbe na zadnjem delu glave, ki so bile skladne z udarcem s topim predmetom. Rane je bilo treba zašiti. Večina je imela več zlomov, poškodbe sklepov, posedena pljuča, ureznine in modrice, številni so bili travmatizirani. Njihovo okrevanje bi lahko trajalo mesece.
Rutinska nasilna prisilna vračanja in mučenje s strani hrvaške policije ostajajo nekaznovana
Opisani dogodek je sicer le zadnji v seriji, a kaže na novo stopnjo brutalnosti in zlorab s strani hrvaške policije. V začetku maja je britanski časnik Guardian poročal o skupini moških, ki so jih napodili nazaj čez hrvaško mejo, potem ko so jih pretepli in po glavi porisali z oranžnimi križi. Hrvaško ministrstvo za notranje zadeve je obtožbe zavrnilo, vendar pričevanja o nasilju in ustrahovanju ustrezajo trendu nezakonitih vračanj, ki se dogajajo ne samo na hrvaški, ampak tudi na drugih zunanjih mejah Evropske unije.
Številna poročila v zadnjih treh letih razkrivajo, kako hrvaška obmejna policija rutinsko napada moške, ženske in najstnike, ki poskušajo vstopiti v državo, uničuje njihove stvari in razbija njihove telefone, preden jih potisne nazaj v Bosno. Ljudem včasih odvzamejo obleke in čevlje, prisilijo jih v to, da morajo dolge ure hoditi po snegu in prečkati ledeno hladne reke.
Zdravnik v ambulanti v Veliki Kladuši je za Amnesty International povedal, da je približno 60 odstotkov migrantov in prosilcev za azil, ki so potrebovali zdravstveno obravnavo, povedalo, da jim je rana prizadejala hrvaška policija, ko so poskušali priti čez mejo.
“Veliko poškodb vključuje zlome dolgih kosti in sklepov. Te kosti se celijo dlje časa in zaradi njihovih zlomov so ljudje dlje časa onesposobljeni. Zdi se, da je to namerna strategija: povzročiti poškodbe in travme, ki potrebujejo čas za ozdravitev, zaradi česar bi ljudje oklevali pred ponovnim poskusom prečkanja meje ali vsaj da bi to poskusili kmalu,” je zdravnik povedal Amnesty International.
Hrvaško ministrstvo za notranje zadeve je doslej zavračalo take obtožbe in izvedbo neodvisnih in učinkovitih preiskav zlorab za zagotovitev odgovornosti. V ozračju razširjene nekaznovanosti se nezakonito vračanje oseb in nasilje samo stopnjujeta. Amnesty International je podrobnosti tega incidenta delila s hrvaškim ministrstvom za notranje zadeve, a uradnega odgovora ni prejela.
Tudi ekipi slovenske Amnesty, ki je bila na misiji v Bosni in Hercegovini poleti 2018, so migranti in begunci povedali za številne primere nasilja hrvaške policije. Kliknite tu za več informacij in poročilo.
EU ne uspeva zagotoviti odgovornosti Hrvaške
Evropska komisija je ob večkratnih in verodostojnih poročilih o hudih kršitvah človekovih pravic na hrvaški meji in večkratnih pozivih Evropskega parlamenta k preiskavi obtožb molčala. Poleg tega Hrvaška ostaja upravičenka do skoraj sedem milijonov evrov pomoči EU za varnost meja. Večina teh sredstev se porabi za infrastrukturo, opremljanje mejne policije in celo pokritje policijskih plač. Tudi majhen delež sredstev (300.000 evrov), ki ga je Evropska komisija namenila mehanizmu za spremljanje skladnosti mejnih ukrepov s temeljnimi pravicami in zakonodajo EU o mednarodni zaščiti, ni obrodil sadov. Lani je EK priporočila vstop Hrvaške v schengensko območje, kljub kršitvam človekovih pravic.
“Evropska komisija si ne more še naprej zatiskati oči pred očitnimi kršitvami zakonodaje EU, ko hrvaška policija ljudi označuje s križi na glavi ali jih brutalno muči in ponižuje. Pričakujemo nič manj kot obsodbo teh dejanj in neodvisno preiskavo navedenih zlorab ter vzpostavitev učinkovitega mehanizma za zagotovitev, da se sredstva EU ne bodo uporabljala za izvajanje mučenj in nezakonitih vračanj. Če ne bo tega ukrepanja, bo EU postala sostorilka pri nehumanih migracijskih praksah in kršitvah človekovih pravic na Hrvaškem, na vhodnih vratih EU,” je še dejal Massimo Moratti.
Ozadje
Amnesty International je intervjuvala več kot 160 ljudi, ki so bili od julija 2018 potisnjeni nazaj ali vrnjeni v Bosno in Hercegovino. Skoraj tretjina je poročala o pretepanju, ukradenih dokumentih in telefonih ter verbalni zlorabi. To se zdi namerna politika, namenjena odvračanju prihodnjih poskusov vstopa v državo.
Fotografije: © Danski svet za begunce/Danish Refugee Council [Opozorilo glede grafične vsebine]. Nasilno vračanje s hrvaške meje je pogost pojav od konca leta 2017. Danski svet za begunce je v letu 2019 zabeležil blizu 7000 primerov prisilnih deportacij in nezakonitih vračanj v Bosno in Hercegovino, večino so spremljale navedbe o nasilju in ustrahovanju hrvaške policije. Kljub kratkemu odmoru med pandemijo COVID-19 se prisilna vračanja nadaljujejo s 1600 primeri v aprilu. Številke se vsak dan povečujejo, saj se omejitve po vsej regiji odpravljajo in vreme postaja vse milejše.