Globalna pogodba o nadzoru trgovine z orožjem (Arms Trade Treaty – ATT) bo začela veljati 24. decembra 2014. To bo preboj za človekove pravice po več kot dveh desetletjih prizadevanj za njen sprejem v Amnesty International in drugih partnerskih nevladnih organizacijah.
Prvič v zgodovini bomo imeli pogodbo, ki izrecno vključuje posledice na človekove pravice za vsak transfer v trgovini z orožjem.
Amnesty International in naši podporniki smo neutrudno lobirali in izvajali kampanjo za sprejem te pogodbe že od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kot prvi pravno zavezujoč sporazum te vrste bo preprečila pretok orožja do vlad, ki bi jih lahko uporabile za grozodejstva.
»To je resnično zgodovinski dosežek. Dokazuje, kaj vse je možno, ko se aktivisti za človekove pravice zakopljejo v delo in neutrudno vztrajajo, dokler ne spremenijo dobre ideje v realnost, ki bo po vsem svetu reševala življenja,« je dejal Salil Shetty, generalni sekretar Amnesty International.
»Aktivisti Amnesty International so bili del majhne skupine, ki je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja predlagala nadzor nad neodgovorno trgovino z orožjem. Takrat so se nekateri celo posmehovali zamisli. Zdaj, dve desetletji kasneje, je postal sporazum pravno zavezujoča realnost: dokaz njihovega trdega dela, domiselnosti in velike vztrajnosti.«
V povprečju vsako leto umre najmanj pol milijona ljudi, več milijonov jih je ranjenih, posiljenih in prisiljenih zapustiti svoje domove zaradi slabo regulirane mednarodne trgovine z orožjem in strelivom. Trgovina je zavita v tančico skrivnosti, vendar se zabeležena vrednost mednarodnih transferjev približuje 100 milijardam ameriških dolarjev letno.
ATT vsebuje številna čvrsta pravila za ustavitev pretoka orožja do držav, kjer je znano, da se bodo uporabljala za genocid, zločine proti človeštvu, vojne zločine ali hude kršitve prava človekovih pravic. Države, ki so se zavezale s pogodbo, bodo morale izpeljati objektivno oceno, da bi se izognile tveganju, da bi se izvoženo orožje uporabljalo za izvrševanje takih grozodejstev.
Pet od desetih največjih izvoznic orožja – Francija, Nemčija, Italija, Španija in Velika Britanija – je med 60 državami, ki so že ratificirale pogodbo o nadzoru trgovine z orožjem. ZDA, ki so daleč največja proizvajalka in izvoznica orožja, so med 68 drugimi državami, ki so pogodbo sicer podpisale, ne pa še tudi ratificirale. Druge večje proizvajalke, kot so Kitajska, Kanada in Rusija, se upirajo tako podpisu kot ratifikaciji pogodbe.
To je resnično zgodovinski dosežek. Dokazuje, kaj vse je možno, ko se aktivisti za človekove pravice zakopljejo v delo in neutrudno vztrajajo, dokler ne spremenijo dobre ideje v realnost, ki bo po vsem svetu reševala življenja.
Salil Shetty, generalni sekretar Amnesty International
Hiter pregled
- Pogodbo o nadzoru trgovine z orožjem je mogoče podpisati in ratificirati od 3. junija 2013.
- 130 držav jo je podpisalo, 60 tudi ratificiralo (podatki z 21.12.2014).
- Slovenija jo je ratificirala.
- Med 10 največjimi izvoznicami orožja jih je pet ratificiralo, še dve pa podpisali.
- Proti pogodbi so glasovale le Severna Koreja, Iran in Sirija.
Amnesty International bo nadaljevala s pritiskom na vse države, naj se pridružijo pogodbi in začnejo strogo uresničevati določila sporazuma, ki rešujejo življenja. Podporniki organizacije okoli sveta bodo v prihodnjem letu pozivali ZDA, Kitajsko in ostale države v vseh regijah sveta, naj pogodbo ratificirajo.
»Delo se tukaj ne konča in ne bomo spali na lovorikah. Medtem ko pogodba o nadzoru trgovine z orožjem določa ključna pravila o globalni trgovini z orožjem, še vedno ni čudežno zdravilo. Potrebna bo še širša podpora in pritisk, da bodo države strogo upoštevale njena načela,« pravi Salil Shetty.
»Države se morajo jasno zavezati, da naprej ne gre po starem. Ljudje po svetu so že dovolj pretrpeli zaradi nepremišljene trgovine z orožjem. Države so jim dolgujejo, preliti svoje zaveze v ustrezno delovanje.«
Ubijalska dejstva: obseg svetovne trgovine z orožjem
Orožje in strelivo v obtoku
Trenutno skupne vojaške zaloge Kitajske, ZDA, Rusije, Indije, Francije, Združenega kraljestva:
- 15.730 bojnih tankov
- 18.175 oboroženih vozil za spopad
- 37.219 topništva velikega kalibra
- 8.930 bojnih letal
- 1.904 helikopterje za napade
- 270 vojnih ladij
[Vir: The Military Balance]
Predvidoma 875 milijonov osebnega in lahkega orožja je v obtoku na svetu.
[Vir: Small Arms Survey]
12 milijard nabojev je izdelanih vsako leto. [Vir: P. Batchelor (2003) “Workshops and Factories: Products and Producers.” Small Arms Survey 2003: Development Denied, Oxford: Oxford University Press, p. 13.]
Vrednost transferjev
Težko je natančno izračunati vrednost mednarodnih transferjev konvencionalnega orožja. Leta 2010 je bila skupna vrednost, kot zabeleženo v državnih statistikah, okoli 72 milijard ameriških dolarjev. Po ocenah se od takrat trgovina z orožjem približuje 100 milijardam ameriških dolarjev letno.
Več kot 1000 podjetij iz skoraj 100 držav izdelujejo osebno in lahko orožje. Letna dovoljena prodaja tega orožja presega 8,5 milijarde ameriških dolarjev. [Vir: Small Arms Survey]
Ozadje
Od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja je Amnesty International z drugimi nevladnimi organizacijami izvajala kampanjo, da bi dosegli sprejem trdnih, pravno zavezujočih, globalnih pravil o mednarodnih transferjih orožja, da bi zaustavili pretok konvencionalnega orožja in streliva, ki napajajo vojne zločine in zlorabe človekovih pravic.
2. aprila 2013 je 155 držav v Generalni skupščini ZN glasovalo za sprejetje mednarodne pogodbe o nadzoru trgovine z orožjem. Da bi začela veljati, jo je moralo ratificirati 50 držav, kar pomeni, da so jo prenesli v svoj domači pravni red. To se je zgodilo 25. septembra 2014, kar je za pogodbe ZN zelo hitro.
Amnesty International nadaljuje z dokumentiranjem in razkrivanjem neodgovornih transferjev orožja, ki omogoča hude zlorabe.
Sem sodijo: načrtovane pošiljke orožja iz ZDA v Irak, kjer je organizacija v zadnjih mesecih razkrila hude zlorabe človekovih pravic; ogromne kitajske pošiljke orožja in streliva v s konfliktom razdejan Južni Sudan, kjer je Amnesty International dokumentirala vojne zločine in zločine proti človeštvu; vrsta držav dobavlja osebno in lahko orožja Hondurasu, ki ima glede na statistike ZN najvišjo stopnjo umorov na svetu.
V zadnjem tednu pred uveljavitvijo pogodbe se je vsak dan povečevalo število držav, ki so bodisi podpisale bodisi ratificirale pogodbo. Za sprotne spremembe spremljajte seznam na spletni strani ZN: seznam držav, ki so podpisale in ratificirale ATT, je objavljen tukaj: https://www.un.org/disarmament/ATT/