Vse na pol?
- Podrobnosti
- Objavljeno: 10. avgust 2011
Z delavnico mlade vzpodbudimo k razmisleko o vlogah in nalogah, ki jih določa spol, in kako pomembna je enakopravnost.
CILJ:
Mlade vzpodbuditi k razmisleku o vlogah in nalogah, ki jih določa spol, in kako pomembna je enakopravnost, ki se začne pri izražanju mnenj, sodelovanju in poslušanju.
ČAS:
2 šolski uri.
ciljna skupina:
Učenci tretje triade osnovne šole ali dijaki srednje šole.
Potrebščine:
Prazne liste papirja, trditve in navodila napisana na listke (lahko jih napišemo tudi na tablo).
POTEK AKTIVNOSTI:
ZAČETNA AKTIVNOST:
Mladim povejte, da se boste pogovarjali o različnih vlogah, ki jih imamo v družbi, in idejah, ki jih drugi projecirajo na nas.
Razdelite mlade v pare (uporabite lahko metodo enako velikih dlani). Razdelite jim koščke paprija in prosite, naj vzamejo pisala.
Vsak par naj skupaj nariše srečen obraz. Imate 3 minute. Bodite pozorni, da ne govorite, čigav naj bo obraz.
Pare prosite, naj svoje risbe razporedijo v krog na tla. Skupaj naredite večji krog in se sprehodite okoli risb.
Oglejte si risbe in se ustavite pri tisti, ki vam je najbolj zanimiva.
Ko se nihče več ne premika okoli risb, mlade poprosite, naj razložijo, zakaj so se ustavili pri risbi, ki so jo izbrali.
Vprašajte, ali jih je pri risbah kaj presenetilo?
Lahko risbam določimo spol?
Kakšno je razmerje med ženskimi in moškimi obrazi? Zakaj mislijo, da je temu tako?
osrednja aktivnost:
En del učilnice označite z besedami strinjam se, drugega ne strinjam se in tretjega ne razumem.
Na tablo ali na list papirja napišite trditev
Feminizem je ekstremistično prepričanje, da so ženske v resnici ljudje.
(Po potrebi lahko stvaek spremenite).
Postavite se v tisti del učilnice, ki pove vaše stališče do te trditve.
Ko se mladi razporedijo, prosite prostovoljce za komentarje in razlago, zakaj stojijo, kjer stojijo.
Spomnite, da ženske predstavljajo pol prebivalstva in da to pomeni, da, če je njihov položaj diskriminiran, tudi preostanek družbe ne more živeti polno in pravično življenje. Mlade spomnite, da so ženske dobile volilno pravico v Jugoslaviji šele po 2. svetovni vojni in da je še nedolgo nazaj veljalo, da ženskam v določene prostore in klube vstop ni dovoljen. Vprašajte mlade, zakaj mislijo, da je bilo tako in zakaj so se stvari spremenile.
Mlade razdelite v štiri skupine s poimenovanjem lev, ptica, pikapolonica, orel.
Vsaki skupini dajte list papirja in njihovo navodilo. Povejte jim, da imajo 5 minut časa in da bodo potem svoje delo predstavili drugim in boste rezultate združili.
navodilo 1:
Zapišite vsaj 5 opravil, ki so vezana na življenje doma, in 5, ki so vezana na javno življenje, in jih povezujete z ženskami.
navodilo 2:
Zapišite vsaj 5 opravil, ki so vezana na življenje doma, in 5, ki so vezana na javno življenje, in jih povezujete z moškimi.
navodilo 3:
Zapišite vsaj 7 opravil, ki so vezana na javno življenje in jih ne povezujete posebej z moškimi ali ženskimi.
navodilo 4:
Zapišite vsaj 7 opravil, ki so vezana na življenje doma in jih ne povezujete posebej z moškimi ali ženskimi.
Z mladimi se usedite nazaj v krog in jih prosite, naj predstavijo svoje delo.
Je bilo težko?
Se njihove ideje prekrivajo.ali ne?
Pogovorite se o prekrivanjih in razlikah.
zaključna aktivnost:
Če se ura zaključuje, jih vzpodbudite, da presežejo ideje, kateri spol naj kaj dela. To lahko naredijo v vsakdanjih življenjih že ta dan, tako da naredijo nekaj, kar ponavadi ne bi, da drug drugemu izkažejo spoštovanje in solidarnost, ko bi lahko bili nesramni in ignorantski.
nadaljevanje aktivnosti:
Če imate čas, lahko mladim predstavite taktike dominacijskih tehnik. Povejte jim, da medtem ko so včasih uporabljane na osnovi spolne diskriminacije, so pogostokrat uporabljene tudi na podlagi drugih razlogov.
Norveška sociologinja Berit Aas je dominacijske tehnike prepoznala in definirala pred skoraj 40 leti. Tedaj jih je predstavila pet; kot načine, kako “moški poskrbijo, da ženske ostanejo, kjer jim je mesto”:
1. Poskrbiš, da se govorec počuti neumno. (Tako, da se smejiš na napačnih mestih, ko nekdo govori, ali očitno ne spremljaš, kaj pripoveduje.)
2. Poskrbiš, da se govorec počuti, kot da je neviden. (Ideje, ki jih predstavi, se nikoli ne komentira in se jih ignorira. Ko nekdo drug ponudi iste ideje, se jih navdušeno sprejme.)
3. Zadrževanje informacij. (Ostali se morda srečajo pred sestankom ali na klepetu, kjer se definira vsebine, cilje in načine dela. Ciljana oseba tega ne izve in ima manj možnosti, da sodeluje.)
4. Vzbujanje občutka krivde. (Opazke kot na primer: “Kako lahko vse delo prepustiš drugim?”, “Kako zelo se drugi žrtvujejo in ti pomagajo, da lahko ti to počneš!”.)
5. “Narobe je, če to narediš, in narobe je, če tega ne narediš.” (Komentarji, ki so si nasprotujoči: “To je tvoja naloga. – Zakaj ne počneš še česa drugega?” ali “Naredi to. – Zakaj nisi bolj odgovoren pri sprejemanju lastnih odločitev?”)
Verjetno je dominacijskih tehnik še več. Mlade vprašajte, ali katere prepoznajo.
Se dogajajo njim? (Zelo verjetno so jih že vsi izkusili.)
Vprašajte jim, kaj so naredili?
Kateri odziv njihovih sošolcev se jim zdi najboljši?
Povejte jim, da je pomembno, da znamo te tehnike prepoznati, ko jih nekdo uporablja proti nam ali komu drugemu. Nato moramo spregovoriti, izpostaviti to ravnanje in ga komentirati. Pomembno je, da ohranimo vljudnost in kljub jasni obsodbi ravnanja dopustimo “možnost ponosnega izhoda” za tistega, ki je to taktiko izvajal. Nikakor pa ne sme to vplivati na našo samozavest ali nas odvrniti od sodelovanja in izražanja.
*zadnja aktivnost je povzeta iz priročnika Youth Can Do It, Young Voices Network, Zimbabwe
