Leta 1993 sta nemška in avstrijska Amnesty International izvedli nujno akcijo na stojnici pred svetovno konferenco Združenih narodov o človekovih pravicah na Dunaju. Stojnica, opremljena s petimi telefaksi, je pritegnila veliko pozornosti in tretji dan so že praznovali uspeh, saj je bil nek novinar izpuščen iz zapora v Peruju. V dveh tednih konference je bilo poslanih več kot 25.000 telefaks sporočil. Medtem pa je egipčansko veleposlaništvo poslalo sporočilo sedežu Amnesty International v Londonu, ki se je glasilo:
"Veleposlaništvo Arabske republike Egipt razume vašo skrb za uresničevanje človekovih pravic in s tem povezane dejavnosti. Vendar pa vas kot delovni ljudje, kakršni ste sami, naprošamo, da, če je le možno, NEHATE blokirati naš telefaks. Prosimo, uporabite elektronsko pošto ali drug način. Zaradi vaših sporočil je naš telefaks neprestano zaseden in ga ne moremo uporabljati."
Odgovor Amnesty International je bil preprost: "Ko bodo vlade nehale blokirati človekove pravice, bomo mi nehali blokirati telefakse."
