Smrtna kazen

Po podatkih Amnesty International je bilo med januarjem in decembrom 2008 v 25 državah sveta usmrčenih najmanj 2390 ljudi, v 52 državah pa so na novo na smrt obsodili najmanj 8864 ljudi.

Amnesty International nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih brez izjem. Smrtna kazen predstavlja skrajno zanikanje človekovih pravic. Gre za premišljen hladnokrven uboj človeškega bitja, ki ga izvede država v imenu pravice. Smrtna kazen krši pravico do življenja, kot jo razglaša Splošna deklaracija človekovih pravic. Ta kazen je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča.

Smrtna kazen

Ali ni smrtna kazen pomembno orodje države v boju proti kriminalu?

Smrtna kazen družbi ne nudi dodatne zaščite. Znanstvene študije niso uspele dokazati, da smrtna kazen preprečuje kriminal učinkoviteje od ostalih vrst kazni. New York Times je v svoji študiji septembra 2000 ugotovil, da je bila v zadnjih 20 letih stopnja umorov v ameriških državah, v katerih uporabljajo smrtno kazen, od 48 do 101 odstotek višja kot v državah, ki nimajo smrtne kazni.

Napačno je domnevati, da ljudje tako resno kaznivo dejanje, kot je umor, to zagrešijo na podlagi tehtnega racionalnega razmisleka o posledicah. Pogosto se umori zgodijo v trenutkih, ko čustvo prevlada nad razumom ali pa pod vplivom drog in alkohola. Nekateri ljudje, ki povzročijo nasilno dejanje, so zelo nestabilni in duševno bolni – usmrtitev Larryija Robisona, ki je trpel za paranoidno shizofrenijo, v ZDA 21. januarja 2000 je samo en tak primer. V prav nobenem od naštetih primerov ne moremo pričakovati, da bo strah pred usmrtitvijo odvračal.

Še več, tisti, ki izvršijo resna hudodelstva premišljeno, se kljub tveganju odločijo nadaljevati z dejanjem, ker verjamejo, da jih ne bodo ujeli.