Dan proti smrtni kazni 2009: proti usmrtitvam mladoletnih

17. 09. 2009

10. oktober, mednarodni dan proti smrtni kazni, letos v AIS zaznamujemo z distribucijo posebnih vešal z obešankami na javnih mestih in peticijo proti usmrtitvam mladoletnih (za podpis peticije kliknite na koncu vesti). Letos je dan proti smrtni kazni namreč posvečen mladoletnim obsojenim na smrt. Na dnu strani si oglejte tudi posebej akcijski video, ki ga je za AIS pro bono pripravila agencija Publicis.

Vislice in peticija v Knjižnici Otona Župančiča.Makete vešal, s katerimi smo opozorili na to kruto, ponižujočo in nečloveško obliko kaznovanja, so prostovoljke in prostovoljci AIS skupaj s peticijami postavili v 15 slovenskih mestih. V Mariboru so makete vislic postavljene v Univerzitetni knjižnici, na Pravni fakulteti, Medicinski fakulteti, Filozofski fakulteti, Ekonomsko-poslovni fakulteti, Pedagoški fakulteti, v poslovalnicah študentskih bonov, Kibli, Satchmo Jazzu in Pekarni, v Ljubljani pa v Knjižnici Otona Župančiča, v Kinodvoru, na prodajnih mestih študentskih bonov, na Fakulteti za socialno delo, lokalih Cutty Sark pub, Open in Cios. Prav tako jih najdete v knjižnici v Lendavi, na Jesenicah, Idriji in Zagorju, v knjižnicah in mladinskih centrih v Celju, Kamniku in Velenju, na kranjskih osnovnih šolah, v OŠ Mežica in OŠ Rodica (Domžale). V Ajdovščini smo na akcijo opozorili v dijaškem domu in knjižnici, v mladinskem centru Krško ter v šolskem centru Postojna. Hvala vsem organizacijam, institucijam in drugim, ki so nam odstopile prostor, in vsem prostovoljcem, ki so se potrudili z distribucijo.

Pri izpeljavi akcije so nam pomagali v Formitasu, agenciji za integrirane komunikacije. V tej agenciji je namreč nastala ideja za poseben informativni letak na vislicah, ki zaradi svoje podobe učinkovito pritegne pozornost na problem smrtne kazni. Z letakom so tudi zmagali na letnem natečaju podjetja Sappi, to je podjetje, ki se ukvarja s predelavo papirja. Zmagovalcu natečaja, ki najbolj inovativno posreduje neko človekoljubno idejo, v podjetju omogočijo njeno realizacijo. Tako so tudi za AIS krili stroške natisa letakov in maket 'vislic', za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Podatki Amnesty International o smrtni kazni v letu 2008 kažejo, da je bilo med januarjem in decembrom 2008 v 25 državah sveta usmrčenih najmanj 2390 ljudi, v 52 državah pa so na novo na smrt obsodili najmanj 8864 ljudi. Kliknite za več statistike o smrtni kazni v 2008.

Smrtna kazen je skrajno kruta, nečloveška in ponižujoča oblika kaznovanja, ki ji Amnesty International nasprotuje v vseh primerih.

S peticijo smo bili tudi na festivalu LUPA.

PETICIJA PROTI USMRTITVAM MLADOLETNIH

Vlade, ki na smrt obsojajo ljudi, ki so zagrešili kaznivo dejanje kot mladoletniki, kršijo mednarodno pravo človekovih pravic. Letos je 20. obletnica sprejema Konvencije ZN o otrokovih pravicah. Tudi zato letos svetovna koalicija proti smrtni kazni, katere članica je tudi AI, svetovni dan proti smrtni kazni posveča peticiji za odpravo smrtne kazni mladoletnih storilcev kaznivih dejanj.

Vabimo vas, da se podpišete pod peticijo ob 20. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah in ob 7. svetovnem dnevu proti smrtni kazni ter pozovete oblasti v Iranu, Savdski Arabiji, Sudanu in Jemnu, da v celoti spoštujejo ter izpolnjujejo mednarodne obveze, ki so jih sprejele, in da prenehajo z usmrtitvami mladoletnikov.

Peticijo lahko na spletu podpišete na spletni strani Koalicije proti smrtni kazni. Članica koalicije, ki jo sestavljajo nevladne organizacije, združenja pravnikov, lokalne oblasti in sindikati, je tudi Amnesty International.

Kliknite za podpis peticije - na dnu strani je znak 'sign the petition'.

MLADI OBSOJENI NA SMRT PO SVETU

AI Poljska je po usmrtitvi Delare Darabi pred iranskim veleposlaništvom organizirala protest s polaganjem cvetja. Foto: AI"O, mama, pred sabo vidim zanko," je po poročanju Delara Darabi rekla v zadnjem telefonskem pogovoru s starši na dan, ko so jo ubili. "Prosim rešite me."

Delara Darabi, 22-letna Iranka, je bila obsojena za kaznivo dejanje, ki naj bi ga zagrešila v starosti 17 let. Obesili so jo maja letos. Lokalni uradniki so ignorirali dvomesečni odlog usmrtitve, ki ga je dva tedna prej ukazal vodja sodstva, njenemu odvetniku pa v nasprotju z iranskim zakonom niso 48 ur vnaprej povedali za usmrtitev.

Delara Darabi je bila obsojena za umor sorodnika leta 2003, ko je bila stara 17 let. Sprva je umor priznala, saj je verjela, da bo s tem fanta rešila vešal, a je kasneje priznanje umaknila. Na sojenju je sodišče zavrnilo upoštevati nove dokaze, ki bi po besedah odvetnika dokazali, da ni mogla zagrešiti umora. Po aretaciji leta 2003 je bila pridržana v zaporu Rasht na severu Irana.

Uporaba smrtne kazni, torej jemanje življenja s strani države, nad mladoletnimi storilci kaznivih dejanj (to so tisti, ki so zagrešili kaznivo dejanje, ko so bili mlajši od 18 let) je absolutno prepovedano po mednarodnem pravu človekovih pravic. Člen 37 Konvencije ZN o otrokovih pravicah jasno pravi, da '[t]ako smrtna kazen kot dosmrtni zapor brez možnosti pomilostitve naj se ne izrekata za kazniva dejanja, ki so jih storile osebe, ki še niso dopolnile 18 let.' Vse države ZN so podpisale konvencijo, le Somalija in ZDA pa je še nista ratificirale (torej 'prevedle' v notranji pravni red). V štirih državah še vedno izvršujejo usmrtitve mladoletnih storilcev kaznivih dejanj: Iran, Saudska Arabija, Sudan in Jemen.

V letu 2008 so v Iranu usmrtili najmanj osem mladoletnikov, najmanj 140 pa naj bi jih še bilo obsojenih na smrt. V Sudanu po navedbah trenutno sodijo štirim 17-letnikom zaradi domnevnega sodelovanja v uporniškem napadu na Kartum, ki se je zgodil maja. Če bodo obsojeni, jim grozi smrtna kazen. Po podatkih posebnega poročevalca ZN za razmere na področju človekovih pravic v Sudanu sta bila julija in avgusta 2008 zaradi sodelovanja v napadih obsojena na smrt 17-letnik in 16-letnik. V Jemnu so leta 2007 usmrtili enega mladoletnega storilca, še eden pa je obsojena na smrt, čeprav jemenski zakon prepoveduje uporabo smrtne kazni za mladoletne storilce.

Letos je bilo do avgusta 2009 usmrčenih 5 mladoletnih storilcev: trije v Iranu in dva v Savdski Arabiji.

IRAN: PRAZNE OBLJUBE

V številnih primerih najstnike, ki so obsojeni na smrt, v Iranu zadržijo v zaporu do njihovega 18 leta. V teh letih nekateri zmagajo s svojimi pritožbi proti obsodbi. Nekaterim kazen odpravijo in jih po ponovnem sojenju izpustijo. Nekatere družine žrtev v primerih qesas (povračilnih) kaznivih dejanjih pomilostijo storilce in morajo namesto tega plačati diyeh (krvavi denar). Nekatere pa usmrtijo.

Ob ratifikaciji konvencije o otrokovih pravicah je iranska vlada vložila široko opredeljen zadržek, da se 'ne bo uporabljala nobena določba konvencije, ki ni v skladu z islamskimi zakoni'. Odbor ZN o otrokovih pravicah, ki spremlja uresničevanje konvencije, je leta 2000 izjavil, da takšen pridržek 'potencialno negira številne določbe konvencije'. Dejansko pa iranski ugovori niso pravno sprejemljivi, glede na absolutno prepoved usmrtitev mladoletnih storilcev kaznivih dejanja, ne glede na to, ali so mlajši od 18 let ali ne. Ponavljajoče obljube iranskih sodnih uradnikov, da se smrtna kazen ne bo več uporabljala za mladoletne storilce, so se izkazale kot prazne. Od leta 1990 so jih usmrtili najmanj 44, vključno z najmanj tremi v letošnjem letu, kljub intenzivni in dolgotrajni kampanji iranskih zagovornikov človekovih pravic proti tej praksi.

Po zadnjih podatkih AI je trenutno v Iranu na smrt obsojenih najmanj 140 mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, toda resnično število je morda večje, saj iranske oblasti ne vedno razkrijejo informacije glede smrtnih kazni. Nekatere pa so morda že usmrtili, odkar je AI izvedela zanje.

SAVDSKA ARABIJA: TAJNOST SISTEMA

Čeprav je Savdska Arabija pogodbenica konvencije o otrokovih pravicah nima jasnih jamstev za preprečevanje smrtnih kazni, izrečenih mladoletnim storilcem. Sodniki imajo moč določiti leto polnoletnosti za otroke in s tem starost kazenske odgovornosti. To lahko vodi v obsodbo na smrt tudi mladoletnih.

Leta 2001 in znova leta 2006 je Odbor o otrokovih pravicah priporočilo, da Saudska Arabija 'takoj ukrepa za ustavitev in zakonsko odpravo izrekanja smrtne kazni za kazniva dejanja, zagrešena s strani mlajših od 18 let'. Vlada po navedbah pripravlja zakon, ki naj bi dvignil starost polnoletnosti na 18 let, ni pa jasno, ali se bo s tem prepovedalo uporabo smrtne kazni za mladoletne storilce. Medtem slednjim smrtno kazen še naprej izrekajo.

Leta 2006 je vlada trdila, da ne izreka smrtne kazni mladoletnim. Toda AI je zabeležila vrsto primerov mladih, ki so bili obsojeni na smrt, nekateri pa tudi usmrčeni. Dahayana Rakana al-Subai’ija so 21. julija 2007 obglavili v pokrajini Taif na zahodu države. Ob storitvi kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojen na smrt, je bil star okoli 16 let. Najmanj sedem od obsojenih na smrt v Saudski Arabiji naj bi bilo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, toda resnično število bi lahko bilo višje, saj je kazensko-pravosodni sistem v državi zavit v tajnost.

AI poziva vse države, ki so ratificirale konvencijo o pravicah otroka, naj spoštujejo svoje mednarodno-pravne zaveze in odpravijo usmrtitve mladoletnih storilcev kaznivih dejanj.

TV oglas, ki ga je za AIS pro bono pripravila agencija Publicis:

Svetovna koalicija proti smrtni kazni je bila ustanovljena maja 2002. V njej se je z namenom odprave smrtne kazni združilo 96 organizacij za človekove pravice, združenj odvetnikov, sindikatov ter lokalnih in regionalnih oblasti. Svetovni dan proti smrtni kazni še od svoje vzpostavitve leta 2003 je bilo v več kot 60 državah na petih kontinentih izpeljanih na stotine pobud, vključno z debatami, koncerti, novinarskimi konferencami, peticijami, novinarskimi konferencami, demonstracijami, peticijami ter izobraževanimi in kulturnimi aktivnostmi.

Več informacij

Podstran o smrtni kazni na spletni strani AIS (kliknite) - preverite tudi levo navigacijo

Podstran o smrtni kazni na mednarodni spletni strani (kliknite) (v angleščini) - preverite tudi levo navigacijo