
Mednarodni dan žena
- Podrobnosti
- Objavljeno: 21. avgust 2011
Mladi se pogovoarjajo in razmislijo o pomembnosti enakopravnosti spolov.
cilj:
Z mladimi se pogovoriti in premisliti ter se zavedati pomembnosti enakopravnosti spolov.
čas:
2 šolski uri; lahko se odločite, da naredite tudi posebej v 1 šolski uri začetno aktivnost in nato kasneje v naslednji šolski uri osrednjo aktivnost.
ciljna skupina:
Učenci tretje triade osnovne šole ali dijaki srednje šole.
potrebščine:
Kopije slik, zgodb, trditev.
potek aktivnosti:
začetna aktivnost:
Učencem najprej pokažite le fotografije žensk. Vzpodbudite jih, naj v parih poskušajo uganiti, s čim se te ženske ukvarjajo. Nato jim razdelite zgodbe.
- Je v teh zgodbah pomemben le spol ali tudi družbeni položaj/status. Sta kako povezana?
- Kaj jih je pri zgodbi pritegnilo? Kaj presenetilo?
- Imajo učenci občutek, da se morajo za kaj boriti? Za kaj?
- Kaj je bilo pomembno tem ženskam?
- So junakinje? So kaj posebnega?
Mary Wollstonecraft (1759–1797)
Mary Wollstonecraft je avtorica najpomembnejše knjige v času začetkov feminističnih gibanj. Njena knjiga Argumentacija pravic žensk (A Vindication of the Rights of Women) je nanizala jasne moralne in praktične argumente za razširitev človekovih pravic in posebej političnih pravic žensk. Gre za pionirko v boju za žensko volilno pravico.
Harriet Beecher Stowe (1811–1896)
Harriet Beecher Stowe je bila celo življenje borka proti suženjstvu. Njen roman Koča strica Toma (Uncle Tom’s Cabin) je postal svetovna knjižna uspešnica. Pomagal je, da se je kampanja proti suženjstvu razširila v vse dele družbe in približala ljudem. Ameriški predsednik Abraham Lincoln je nekoč dejal, da so bile njene knjige pomemben element zmage v ameriški civilni vojni.
Florence Nightingale (1820–1910)
Florence Nightingale je bila angleška medicinska sestra, pisateljica in statističarka. Njena medicinska oskrba vojakov med Krimsko vojno je bila za mnoge ključnega pomena. Ker je pogosto ponoči s svetilko hodila okoli, da bi oskrbela ranjene vojake, je dobila vzdevek Dama s svetilko. Je začetnica profesionalne medicinske oskrbe in danes je Nightingalina zaprisega začetek kariere vseh medicinski bratov in sester. Vsakoletni mednarodni dan medicinskih delavcev praznujemo na njen rojstni dan.
Marie Curie (1867–1934)
Marie Curie je prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado, in prva, ki jo je dobila v dveh različnih kategorijah. Prvo je prejela v fiziki leta 1903 za svoje raziskovanje radioaktivnosti. Drugo je prejela leta 1911 za dosežke na področju kemije. Nekaj let kasneje je pomagala razviti prve rentgenske naprave.
Amelia Earhart (1897–1937)
Amelia Earhart je bila prva ženska, ki je poletela čez Atlantik leta 1928, le leto dni potem, ko je to prvič uspelo Charlesu Lindeburgu. Šlo je za izreden dosežek, nenazadnje tudi zato, ker je šlo za uspeh v svetu, ki je bil dominantno moški.
Indira Gandhi (1917–1984)
Prva ženska predsednica vlade Indije med letoma 1966–1977 in 1980–1984. Leta 1984 so jo umorili njeni osebni stražarji.
Betty Williams (1943–)
Skupaj z Mairead Corrigan je Betty Williams neutrudno delovala za dosego miru na Severnem Irskem. Skupaj sta ustanovili Društvo za mir in za svoje delo prejeli tudi Nobelovo nagrado za mir.
Benazir Bhutto (1953–2007)
Benazir Bhutto je bila prva predsednica vlade muslimanske države. Pripisujejo ji zasluge, da se je leta 1977 Pakistan iz diktature premaknil proti demokraciji. Med njenimi cilji, ki jih je želela doseči, so bile socialne reforme, še posebej pomoč ženskam in revnejšim prebivalcem. Prisiljena je bila k odstopu zaradi obtožb korupcije. Leta 2007 so jo umorili dva tedna pred volitvami, v katerih je bila favoritka.
Nekaj zanimivih podatkov:
|
Vrstni red na svetu |
Država |
Odstotek žensk v parlamentu |
|
1. |
Ruanda |
56.3 |
|
2. |
Švedska |
46.4 |
|
3. |
Južna Afrika |
44.5 |
|
4. |
Kuba |
43.2 |
|
5. |
Islandija |
42.9 |
|
6. |
Nizozemska |
42 |
|
7. |
Finska |
40 |
|
13. |
Španija |
36.6 |
|
17. |
Nemčija |
32.8 |
|
23. |
Tanzanija |
30.4 |
|
31. |
Portugalska |
27.4 |
|
49. |
Kanada |
22.1 |
|
62. |
Bosna in Hercegovina |
19 |
|
74. |
ZDA |
16.8 |
|
82. |
Slovenija |
14.4 |
|
97. |
Madžarska |
11.1 |
|
135. |
Egipt |
1.8 |
Z dne 31.12.2009, vseh držav, ki so dale podatke, je 187; Inter-Parliamentary Union
osrednja aktivnost:
Učencem v skupinah po tri ali štiri razdelite spodnje trditve. Vsako trditev naj imata vsaj dve skupini. Skupine naj listke s trditvami označijo s svojim znakom ali barvo. Na tablo narišite vodoravno črto, ki je merilec. Meri, kako pomembno je določeno dejstvo za enakopravnost.
Na levi so trditve, ki po mnenju učencev nimajo vpliva na enakopravnost spolov, na desni so dejstva, ki so bistvenega pomena za enakopravnost, vmes naj bosta še dve stopnji. Vsaka skupina naj svoje trditve razvrsti na črto. Poglejte, ali so vse skupine razvrstile iste trditve na isto stopnjo, in povprašajte, kako so se odločali.
- Se s katero od trditev in njenim mestom, kdo ne strinja?
- So jih številke v trditvah presenetile?
- Se jim zdijo sprejemljive?
- Kdo nosi odgovornost za posamezna dejstva?
- Kje mislijo, da bi bile potrebne spremembe?
- Kako mislijo, da se lahko te številke v trditvah spremeni?
Na svetu predstavljajo ženske 17 % članov parlamentov. Na svetu je preko 6 milijard in 800 milijonov ljudi. Ženske predstavljajo 49.7 % vsega prebivalstva.
Umrljivost mater se je od leta 1970 do danes skoraj prepolovila. A vendar še vedno vsako leto približno 500 tisoč žensk zaradi vzrokov, povezanih z nosečnostjo ali s porodom - 1500 vsak dan.
Nasilje povzroči več smrti in poškodb žensk starih med 15 in 44 let kot vojne, rak, malarija in prometne nesreče.
10 milijonov deklet več kot dečkov ne hodi v šole. 41 milijonom deklic je kršena pravica do osnovnošolske izobrazbe. Ženske predstavljajo dve tretjini nepismenih ljudi na svetu.
V Afganistanu je na 100 pismenih moških le 36 žensk, ki so se imele možnost naučiti pisati in brati.
Ženske v državah v razvoju priskrbijo več kot 80 % hrane. Kljub temu so pogosteje lačne kot moški in jim mnogokrat ni dovoljeno, da bi bile lastnice zemlje.
nadaljevanje aktivnosti:
Ženske v Jugoslaviji in torej tudi v Sloveniji so dobile volilno pravico leta 1945, leto prej v Franciji, medtem ko so v Španiji ženske volile od leta 1931, v Veliki Britaniji pa od leta 1918. V Ameriki so ženske dobile volilno pravico leta 1920. V Turčiji ženske volijo od leta 1930. V Švici so lahko ženske volile že leta 1971, v Iranu pa imajo volilno pravico od leta 1963 dalje. Prvo neomejeno volilno pravico (voliti in biti izvoljene) so dobile ženske na Novi Zelandiji leta 1893. Danes ženske v Savdski Arabiji in Vatikanu še vedno nimajo volilne pravice.
Na tablo napišete imena omenjenih držav – lahko zastavite razpredelnico (Slovenija, Francija, Španija, Velika Britanija, Amerika, Turčija, Švica, Iran, Nova Zelandija, Vatikan, Savdska Arabija).
Učenci naj najprej vsak zase razvrstijo države glede na vrstni red, po katerem mislijo, da so ženske v teh državah dobile volilno pravico. Če želijo, lahko poskusijo uganiti tudi letnico.
Nato jih razdelite v skupine po štiri ali pet učencev. Vsaka skupina naj naredi svoj skupni seznam.
Učence prosite, naj vnesejo svoj vrstni red v razpredelnico na tabli.
Nato napišite pravi vrstni red in poglejte rezultate.
Z učenci se nato pogovorite, kaj jih je vodilo pri njihovih odločitvah, kje so se najbolj zmotili, jih je kateri podatek presenetil … ali njim danes volilna pravica kaj pomeni?
Spodaj so dodani delovni list in štiri daljše zgodbe žensk, ki so se vidno postavile za svoje pravice in pravice drugih žensk v zadnjih letih. V kolikor vam čas dopušča, jih, podobno kot zgornje, krajše obdelajte skupaj z učenci.
ŠE NEKAJ POMEMBNIH PODATKOV IZ SPLOŠNE DEKLARACIJE ČLOVEKOVIH PRAVIC:
1. člen: Vsi smo rojeni svobodni. Vsak od nas ima svoje misli in ideje. Vsi moramo biti obravnavani enakopravno.
2. člen: Te pravice pripadajo vsem; ne glede na to ali so bogati ali revni; ne glede na to, v kateri državi živijo; ne glede na to, katerega spola so ali katere barve kože imajo; ne glede na to, kateri jezik govoijo, ne glede na to, kaj mislijo ali verjamejo.
5. člen: Nihče nas nima pravice raniti ali mučiti.
29. člen: Vsi imamo dolžnost do drugih ljudi, da ščitimo njihove pravice in njihovo svobodo.

