Revščina po svetu
- Podrobnosti
- Objavljeno: 21. avgust 2011
Delavnica o razsežnostih revščine po svetu in možnostih ukrepanja v okviru mednarodnih organizacij.
cilj:
Učencem predstaviti razsežnosti revščine po svetu in možnosti ukrepanja v okviru mednarodnih organizacij.
čas:
2 šolski uri
ciljna skupina:
Učenci tretje triade osnovne šole ali dijaki srednje šole
potrebščine:
Kopija zemljevida sveta, listi s podatki o revščini - priloženi v nadaljevanju (lahko jih tudi projeciramo na tablo)
potek aktivnosti:
začetna aktivnost:
Mlade vprašamo, katere države in kraje povezujejo z besedo revščina. Na zemljevidu sveta s piko označimo (ali označijo mladi sami) kraje, ki so jih omenili. Pogledamo, kje je pik največ. Mlade vprašamo, zakaj mislijo, da je tako.osrednja aktivnost:
Na tablo napišemo ali projeciramo naslednjo trditev:
Revščina povzroča lakoto; lakota povzroča revščino.
Učence vprašamo, kako razumejo zgornjo trditev. Kaj pomeni?
Spodbodemo jih lahko z vprašanjem, ali lahko torej lačni kdajkoli postanejo bogati?
Nato jih razdelimo v pet skupin.
Eno stran kroga (učilnice) označimo, da pomeni STRINJAM SE, druga NE STRINJAM SE.
Vsaka skupina ima minuto časa, da se pogovorijo med seboj in se odločijo, ali se z zgornjo trditvijo strinjajo ali ne in se postavijo na odgovarjajoče mesto v krogu (učilnici).
Vsaka skupina predstavi svoje razloge, zakaj so se postavili, kamor so se in ali je bila odločitev soglasna. Primerjamo in pretehtamo nasprotujoče si argumente.
Podatki o revščini
Učencem predstavimo naslednje podatke.
- Najrevnejših 40 % svetovnega prebivalstva zasluži 5 % svetovnih prihodkov. Najbogatejših 20 % svetovnega prebivalstva zasluži 75 % svetovnega prebivalstva.
- Vsak dan zaradi revščine umre 24 000 otrok.
- Leta 2005 je najbogatejših 20 % svetovnega prebivalstva predstavljalo 76,6 % celotne zasebne svetovne porabe. Najrevnejših 20 % svetovnega prebivalstva je predstavljajo 1,5 % celotne zasebne svetovne porabe.
- Svetovni miljarderji (497 ljudi ali približno 0,000008% svetovnega prebivalstva predstavljajo bogastvo v vrednosti 3,5 triljona dolarjev (več kot 7 % svetovnega BDP). 2,4 miljarde ljudi v državah z najnižjimi prihodki predstavljajo 1,6 triljona dolarjev (3,3 % BDP).
Pogovorimo se, ali jih je kaj presenetilo in kako si sploh lahko predstavjamo te številke. Je to pravično?
Učence spomnimo na začarani krog revščine. Kako sta lakota in revščina povezani z manjšo pravno varnostjo – težjo dostopnostjo ali nedostopnostjo sodišč, zdravniške oskrbe, šolanja. Glas teh ljudi pogosto ni slišan, ko se sprejemajo odločitve. Če ljudje živijo v diktaturah, odgovornosti za korupcijo ali kršitve človekovih pravic ni. Hkrati tudi izražanje kritike do političnega stanja v njihovi državi lahko za te ljudi predstavlja grožnjo njihovi varnosti ali celo življenju.
Učence spomnimo, da je zato pomembno delo mednarodnih organizacij, ki izvršujejo pritisk na vlade po svetu, da naj spoštujejo demokratična načela in človekove pravice.
zaključna aktivnost:
Za konec učence razdelimo v pare. Prosimo jih, naj poskusijo v enem stavku izraziti, kaj je revščina. Opise preberejo razredu, lahko jih napišejo na skupni plakat in predebatirajo.
nadaljevanje aktivnosti:
Vzpodbudimo jih, da raziščejo, kaj naštete organizacije počnejo in v čem se razlikujejo. Ugotovitve naj predstavijo sošolcem. (Nekaj organizacij: Human Rights Watch, Mednarodni komite Rdečega križa, International Crisis Group, Amnesty International.)
