
Diskriminacija na podlagi rase ali etnične pripadnosti
- Podrobnosti
- Objavljeno: 17. avgust 2011
Učenci se zavejo, kaj je to diskriminacija na podlagi rase in etnične pripadnosti, in skupaj poiščejo možne poti, da bi bilo takih oblik diskriminacije čim manj.
CILJ:
Učenci se zavejo, kaj je to diskriminacija na podlagi rase in etnične pripadnosti, in skupaj poiščejo možne poti, da bi bilo takih oblik diskriminacije čim manj.
ČAS:
1 šolska ura
CILJNA SKUPINA:
Učenci osnovnih in dijaki srednjih šol.
POTREBŠČINE:
Kopije zgodb za igro vlog.
potek aktivnosti
začetna aktivnost:
Učencem razdelite vloge oziroma naj se sami odločijo, kaj bi želeli:
- štirje učenci naj prevzamejo vlogo družine (oče, mati, dva otroka);
- en učenec naj prevzame vlogo natakarja ali natakarice;
- trije učenci naj prevzamejo vlogo družine na parkirišču (oče, mati, otrok);
- ostali učenci so gledalci.
En učenec naj na glas prebere naslednjo zgodbo:
Štiričlanska družina gre v nedeljo na izlet. V družini sta dva otroka, oče, ki prihaja iz Gane (država v Zahodni Afriki), ter mati. Oba otroka sta rojena v Sloveniji. Oče je prišel v Slovenijo pred 20 leti in ima slovensko državljanstvo. V Ljubljano je prišel, ko je dobil štipendijo za študij na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Kot diplomirani inženir je zaposlen na Elektro Ljubljana. Že v času študija je spoznal svojo bodočo ženo, s katero se je poročil pred 15 leti. Žena prihaja z Jesenic. Družina že 15 let živi v Ljubljani.
Družina se odloči, da bodo odšli na nedeljski izlet. Lep sončen majski dan je in po izletu
želijo iti na kosilo. Zgodba se začne, ko družina parkira avto pred gostilno. Vsi štirje izstopijo in se napotijo v gostilno. Že na parkirišču srečajo neko tričlansko družino, v kateri se otrok, ko jih vidi, zadere: »Mami, zakaj je pa ta človek črn?«
Ko pridejo v gostilno, jih natakar že na vhodu čudno gleda. Družina se posede za mizo in želi naročiti kosilo. K njim pristopi natakar in jim reče, da je miza rezervirana in da ne morejo jesti v tej gostilni. Ko oče vpraša zakaj, saj so vendar še tri prazne mize, jim natakar odgovori: »V tej gostilni pa strežemo samo Slovencem.«
Učencem, dajte na voljo pet minut, da se pogovorijo o zgodbi in možnih zaključkih.
osrednja aktivnost:
Skupina »igralcev« naj odigra zgodbo, drugi pa so »gledalci«. Učenci sami določijo, kako se igra zaključi. Po želji lahko igro tudi nadaljujejo. Dajte možnost „gledalcem“, da namesto „igralcev“ odigrajo konec, kot bi se njim zdel primeren.
Po koncu igre vlog se pogovorite o vsebini igre. Učencem zastavite spodnja vprašanja:
- Skupina, ki je opazovala, naj pove, kaj si mislijo o dogodku?
- Skupino, ki je igrala družino, vprašajte, kako so se počutili?
- Učence vprašajte, kaj menijo o ravnanju natakarja/natakarice?
- Učence vprašajte, zakaj se je natakar/natakarica tako obnašal do družine?
- Učence vprašajte, ali menijo, da je tako obnašanje dovoljeno?
- Učence vprašajte, ali so sami kdaj bili priča kakemu podobnemu dogodku?
- Na koncu se pogovorite, kaj bi lahko v takem primeru storili sami? Na primer napisali pismo gostilni ali kaj podobnega.
Med pogovorom so vam lahko v pomoč pojasnila in izseki mednarodnih dokumentov ter slovenske ustave s področja varstva pred rasno in etnično diskriminacijo. Učencem pomagajte pri pogovoru s pojasnili, kako je to področje urejeno z mednarodnimi standardi in ustavo.
Učencem pri zadnjem vprašanju pomagajte s pojasnili, kaj vse je lahko oblika rasne ali etnične diskriminacije (pogovorite se o oblikah, ki smo jim lahko priča v vsakdanjem življenju).
Zelo pomembno je, da učencem dopustite, da izražajo svoja mnenja tudi, če se morda sami z njimi ne strinjate ali se vam zdijo mnenja celo napačna. Pogovor naj poteka sproščeno in brez moraliziranja. Namen igre je, da učenci sami vidijo, kaj pomeni diskriminacija ter kakšna ravnanja so lahko oblika diskriminacije.
Omogočite, da vsak učenec pove svoje mnenje in jih prosite, da drug drugega poslušajo in si predstavljajo, kako bi se sami počutili v podobni situaciji.
zaključna aktivnost:
Na koncu lahko učencem še pojasnite, koga vse varujejo določila pred diskriminacijo in se pogovorite, katera področja vse zajema prepoved diskriminacije (tako javne ustanove kot privatna podjetja).
Opozorite jih na obstoj urada varuhinje človekovih pravic in Zagovornika načela enakosti v RS, ter na različne nevladne organizacije, ki delujejo za enakopravnost.
Za zaključek se lahko skupaj pogovorite, kaj bi lahko v takem primeru storili (na primer napisali pismo gostilni, kjer se je to zgodilo) ali kako bi se odzvali, če bi bili priča takemu dogodku.
Če vam ostane dovolj časa, se lahko posvetite oblikovanju »fiktivnega pisma« gostilni. Utemeljite, zakaj je diskriminacija napačna.

