Spolno nasilje v Bosni in Hercegovini

Podrobnosti

Objavljeno: 08. avgust 2011

Kampanja Amnesty International z naslovom »Čigava pravica? Preživele žrtve iz Bosne in Hercegovine še vedno čakajo« se je začela leta 2009 kot odgovor na dve raziskovalni misiji, ki sta bili izvedeni na tem območju. Štirinajst let po vojni v Bosni in Hercegovini so žrtve medvojnega spolnega nasilja namreč še vedno čakale na pravico. V sklopu kampanje so podporniki in aktivisti Amnesty International v sodelovanju z lokalnimi ženskimi organizacijami in s preživelimi žrtvami začeli izvajati sistematičen pritisk na vlade, donatorje in nosilce odločanja. Že po manj kot letu dni je kampanja obrodila sadove - začela so se sojenja večjemu številu vojnih zločincev, vlada Bosne in Hercegovine (BIH) pa je pričela z uveljavljanjem zakonov in strategij za bolj učinkovito reševanje problema.

»Tu ni nikakršne pravice!« Tako je leta 2009 ob začetku kampanje »Čigava pravičnost?  Preživele žrtve iz Bosne in Hercegovine še vedno čakajo« ženska v Bosni in Hercegovini (BIH) na kratko opisala položaj preživelih žrtev spolnega nasilja. Med vojno, ki je trajala od leta 1992 do leta 1995, je bilo posiljenih na tisoče žensk in deklic, pogosto na izjemo krut način. Mnoge so zadrževali v ujetniških taboriščih, hotelih ali zasebnih hišah in jih spolno izkoriščali; mnoge so tudi ubili. Štirinajst let kasneje, ob koncu vojne, so bile edini vir podpore za preživele žrtve lokalne civilno-družbene organizacije. Kot se pogosto zgodi na območjih dolgotrajnih spopadov, so te ženske v primerjavi z vojnimi veterani prejele zelo malo ugodnosti in drugih vrst pomoči.

Glavni namen kampanje Amnesty International, ki je bila izvedena v sodelovanju s civilno-družbenimi partnerji, predvsem z ženskimi organizacijami, je bil zagotoviti, da vlada BiH omenjenim ženskam zagotovi odškodnine in dostop do pravice ter ukrepa proti stigmatizaciji in diskriminaciji vseh preživelih žrtev. V BIH so vzpostavili zvezo nevladnih organizacij z namenom izvajanja državne kampanje, istočasno pa je osebje Amnesty International skupaj s podporniki in aktivisti povsod po svetu izvajalo sistematičen pritisk na nosilce odločanja, vključno z Evropsko unijo (EU) in Združenimi narodi (ZN). Pošiljali so jim pisma, razglednice, peticije in elektronsko pošto ter kontaktirali svoje lokalne vlade. Amnesty International je v Parizu, Amsterdamu, Bruslju in Luksemburgu organizirala srečanja, na katerih so se preživele žrtve in člani bošnjaških organizacij za človekove pravice lahko sestali z institucijami in vladami EU. Aktivisti s celega sveta so v 16 dneh pred Svetovnim dnevom človekovih pravic, 10. decembra, organizirali številne dogodke, na katerih so podpisovali razglednice in jih pošiljali predsedniku vlade BiH.

Tema medvojnih posilstev v Bosni in Hercegovini je zaradi kampanje Amnesty International dosegla veliko zanimanje medijev po vsem svetu. Pojavili so se številni časopisni članki, dokumentarni video posnetki in radijske oddaje, v katerih so poročali o trenutni situaciji preživelih spolnih žrtev v Bosni in Hercegovini. Tako v BiH kot tudi drugod po svetu so potekale obširne razprave o posledicah medvojnih posilstev. V BIH je tema dostopa preživelih do pravice in odškodnine dobila status politične tematike.

V kampanji pa so mobilizirali tudi mednarodno skupnost. Nekatere agencije Združenih narodov v Sarajevu so pod vodstvom Sklada Združenih narodov za dejavnosti o prebivalstvu (SZNDP) v sodelovanju z vlado BiH začele oblikovati programe za podporo preživelim žrtvam spolnega nasilja. Za pravice preživelih žrtev so se zavzeli tudi trije člani Evropskega parlamenta, ki so skupaj z drugimi mednarodnimi nosilci odločanja prosili organe BiH, naj preživelim žrtvam spolnega nasilja zagotovijo dostop do pravice in odškodnin.

Prvi uspehi kampanje Amnesty International so se pokazali že maja 2010, ko sta dve vladni ministrstvi v BiH povabili nekatere civilno-družbene organizacije, naj jim pomagajo pri oblikovanju novega zakona in strategij, ki bi zagotavljali zaščito in odškodnine za žrtve vojnih zločnov. Samo mesec kasneje je vlada priznala odgovornost za žrtve posilstev ter najavila, da že izvaja ukrepe za izboljšanje njihove situacije, julija 2010 pa je skupaj s SZNDP začela z izvajanjem projekta za oblikovanje novih zakonov in strategij za pomoč žrtvam vojnih zločinov in spolnega nasilja.

Leto 2010 je bilo uspešno tudi kar se tiče kazenskega pregona odgovornih za spolno nasilje med vojno v BiH. Kar veliko število nekdanjih vojaških poveljnikov in častnikov je bilo obtoženih medvojnih posilstev, čemur so sledila tudi sojenja. Eno leto po začetku kampanje Amnesty International je prišlo še do šestih novih sojenj za medvojna posilstva, septembra 2010 pa je vlada na Amnesty International že sporočila, da je pričela z delom na zakonskih spremembah v smeri pravnega okvirja po mednarodnih standardih, tako kot je to predlagala Amnesty International v svojem poročilu o kampanji.

Po teh uspehih so cilje kampanje še razširili, tako da zdaj vsebujejo tudi stalno preverjanje situacije in zagotavljanje, da nova vlada, oblikovana v oktobru 2010, nadaljuje z vzpodbudnim delom, ki so ga začeli njeni predhodniki v odgovor potrebam preživelih žrtev.

»Najnovejše iniciative vlade BiH so zelo vzpodbudne, vendar mora vlada izvesti konkretne spremembe, ki bodo zagotovile sprejetje in dejansko izvajanje bodočih zakonov in strategij,« je povedala Elena Wasylew, aktivistka za področje Balkana pri Amnesty International.