Podrobnosti

Objavljeno: 04. avgust 2011

ODGOVORNOST PODJETIJ: PRENEHANJE ZLORAB V DELTI REKE NIGER

Podjetja pogosto izrabljajo šibke regulatorne sisteme v številnih revnih državah. Ljudje, ki živijo v revščini, so pri tem najbolj ranljivi. Prebivalci z nafto bogatih območij delte reke Niger trpijo zaradi ravnanj naftne industrije, njihova vlada pa jih ne more ali noče zaščititi. Onesnaženje, ki je posledica naftne industrije, je uničilo njihove vire preživetja – ribolov in kmetijstvo -, ogrozilo njihovo zdravje in otežilo ali onemogočilo dostop do varne hrane in čiste vode. Številne žrtve nimajo dostopa do pravice in odškodnine. Zahtevamo očiščenje onesnaženja, ki ga je povzročila naftna industrija v delti reke Niger, učinkovito regulacijo naftne industrije in odgovornost podjetij.

PODPORA ŽENSKAM, KI ZAHTEVAJO ENAKOPRAVEN GLAS PRI OBLIKOVANJU PRIHODNOSTI EGIPTA

Septembra bodo v Egiptu volili nov parlament. Ženske so v protestih za reforme odigrale pomembno vlogo, vendar so od padca režima zapostavljene. Zdaj zahtevajo svojo pravico do sodelovanja v procesu reform. Od predsednika egiptovske vlade zahtevamo, naj žensk pred volitvami ne postavi na stranski tir. Ženske imajo pravico enakopravno sodelovati pri oblikovanju prihodnost svoje države. V odboru za spremembo ustave, ki je bil vzpostavljen po revoluciji, ni nobene ženske, v kabinetu predsednika vlade je samo ena. Ženske, ki so miroljubno demonstrirale ob dnevu žensk, so bile napadene s strani skupin moških. Predsednika vlade pozivamo, naj zagotovi, da bodo pravice žensk spoštovane in da ženske v postopkih reform ne bodo utišane.

KONEC REPRESIJE IN ZAŠČITA SVOBODE GOVORA

Vsako leto je na stotine ljudi zaprtih ali pa so žrtve nadlegovanja ali nasilja izključno zaradi miroljubnega izražanja svojega mnenja ali zaradi branjenja pravic drugih. V jubilejnem letu se bomo osredotočali na 10 primerov ter vlade pozvali, naj prenehajo z represijo, osvobodijo zapornike vesti in odgovorne za kršitve človekovih pravic kaznujejo. Med drugim se bomo zavzemali za ljudi, ki so v nevarnosti, kot je mirovna skupnost San José de Apartadó, ki ščiti svojo pravico nevključevanja v kolumbijske notranje oborožene boje. Ukrepali bomo tudi za več deset tisoč ljudi, ki so, pogosto brez sojenja, zaprti v političnem zaporniškem kampu Yodok v Severni Koreji. Moški, ženske in otroci so žrtve slabega ravnanja, vključno z mučenjem, ter prisiljeni delati v rudnikih in nevarnih pogojih.

PRAVICA ZA PREBIVALCE DR KONGO

V zadnjih dveh desetletjih so bili prebivalci Demokratične republike Kongo priča grozovitim kršitvam človekovih pravic. Večina kršitev ni bila preiskana, odgovornim ni bilo sojeno, žrtve pa niso dočakale pravice in poprave krivic. V tem letu bomo zahtevali pravico. Po vsem svetu genocid, kazniva dejanja proti človečnosti, vojna kazniva dejanja, mučenje, nezakoniti poboji in prisilna izginotja, ostajajo nekaznovana. Vlade s šibkim pravnim sistemom in željo pustiti preteklost za sabo niso uspele zagotoviti, da bi tisti, ki so zagrešili ta dejanja, zanje odgovarjali. DR Kongo je le ena od držav, kjer je v letih konflikta nekaznovanost postala prej pravilo kot izjema. Zavzemali se bomo za konec nekaznovanosti za mednarodnopravno kazniva dejanja.

ODPRAVA SMRTNE KAZNI

Smrtna kazen je premišljen in hladnokrven uboj človeka s strani države v imenu pravice. Uporaba smrtne kazni je pogosto diskriminatorna in neproporcionalno zadeva revne in manjšine. Ni dokazano, da učinkovito odvrača od kaznivih dejanj, in ne dopušča možnosti rehabilitacije. Podaljšuje trpljenje družin žrtev in obsojencev. Poleg tega pa vedno obstaja možnost usmrtitve nedolžne osebe. Smrtna kazen je simptom kulture nasilja, ne pa rešitev za nasilje. Smrtna kazen mora biti odpravljena. Aktivnosti Amnesty International se v letu obletnice osredotočajo na odpravo smrtne kazni v Belorusiji, na Kitajskem, v Iranu, Mongoliji, Savdski Arabiji in ZDA.

ZAŠČITA PRAVIC ŽENSK IN DEKLET V NIKARAGVI

Posilstva in spolne zlorabe so v Nikaragvi široko razširjene, večina žrtev pa je zelo mladih. Nekatere ženske in dekleta, ki so zanosila ob posilstvu, si ne morejo predstavljati, da bi rodila. Ampak v Nikaragvi nimajo izbire. Od leta 2008 velja zakon, po katerem je vsak splav kaznivo dejanje. Dekleta in ženske v Nikaragvi zahtevajo odpravo popolne prepovedi splava in zaščito pred spolnim nasiljem. Pridružili smo se njihovi kampanji in ljudi pozvali, naj v znak podpore in solidarnosti pobarvajo metulja, ki ga bomo poslali v Nikaragvo. Jeseni bodo ženske in dekleta v Nikaragvi na protestih zahtevale svoje pravice - verjamejo, da je ta dan zanje izjemna priložnost, da bodo njihovi glasovi slišani. Na tisoče metuljev, ki jim jih bomo v znak podpore poslali s celega sveta, bodo uporabile na demonstracijah na dan dekriminalizacije splava v Latinski Ameriki in na Karibih, ki bo 28. septembra.