Yodok

Podrobnosti

Objavljeno: 25. november 2011

V taborišču za politične zapornike Yodok v Severni Koreji je trenutno priprtih okoli 50.000 moških, žensk in otrok. Yodok je eno od šestih znanih taborišč v državi, kjer je brez sojenja ali po nepravičnem sodnem procesu zaprtih okoli 200.000 političnih zapornikov in njihovih družin. Zapornike, vključno z otroki, mučijo in silijo k delu v nevarnih razmerah. Zaradi nevarnega prisilnega dela, pomanjkanja hrane, pretepanja, neprimerne zdravstvene oskrbe in nehigienskih življenjskih pogojev razsajajo kronične bolezni in mnogo zapornikov umre tam ali kmalu po izpustitvi.

Vlada Severne Koreje zanika obstoj taborišč, čeprav njihov obstoj potrjujejo satelitski posnetki in pričanja, ki jih je Amnesty International zbral od stražarjev, sorodnikov zapornikov in nekdanjih jetnikov. Med ljudmi, poslanimi v taborišče, so funkcionarji, ki niso primerno opravljali svojega dela, kritiki režima in ljudje, osumljeni protivladnih aktivnosti, kar vključuje poslušanje radia in gledanje televizije iz Južne Koreje.

V vseh taboriščih so območja absolutnega nadzora, iz katerih niso zaporniki nikoli izpuščeni, razen v izjemno redkih okoliščinah. Amnesty International ve le za tri osebe, ki so pobegnile ali bile izpuščene od tam. Dojenčki, rojeni v tem območju, ostanejo zaprti celo življenje. Taborišči Yodok in Buchang-ri imata tudi revolucionarni coni za ljudi, ki naj bi storili manj resne prekrške. Od tam so zaporniki izpuščeni, ko odslužijo kazni, dolge tudi do 10 let.

Usmrtitve, po navadi z ustrelitvijo ali obešanjem, se v Yodoku dogajajo javno in tajno. Zaporniki so lahko usmrčeni zaradi kršenja pravil taborišča, denimo kraje hrane.

V Yodok so poslani tudi družinski člani osumljenih zločinov. Ta sistem »krivde zaradi sorodstva« je uporabljen za utišanje in nadzor prebivalstva prek strahu. Ko je severnokorejski državljan Oh Kil-man leta 1986 dobil politični azil na Danskem, je bil prisiljen zapustiti svojo ženo in hčerki. Ker se ni vrnil v Severno Korejo, so njegovo družino leta 1987 poslali v Yodok. Od družine je 1988. in 1989. prejel pisma, leta 1991 pa fotografije. Gre za edini znan primer, da je prišel ven glas od zaprtih v taborišču. Nekdanji zapornik trdi, da so bile žena in hčerki Kil-mana kasneje premeščene v območje absolutnega nadzora. O njih ni do danes nobenih drugih informacij.

Severnokorejske oblasti pozivamo, naj zaprejo taborišče Yodok in vse druge politične zapore ter izpustijo politične zapornike in njihove družine.

Pridružite se nam na akcijah, kjer boste lahko podpisali apele!

Apel lahko takoj podpišete tudi preko spleta