Egipt: Vojaški voditelji so pokopali upe protestnikov

Podrobnosti

Objavljeno: 23. november 2011

Egiptovskim vojaškim voditeljem je popolnoma spodletelo uresničiti obljube Egipčanom, da bodo izboljšali stanje človekovih pravic. Namesto tega so odgovorni za vrsto zlorab, nekatere celo presegajo zlorabe Hosnija Mubaraka, v novem poročilu ugotavlja Amnesty International. V poročilu Prelomljene obljube: egiptovski vojaški voditelji spodkopavajo človekove pravice organizacija beleži številne kršitve človekovih pravic s strani Vrhovnega sveta oboroženih sil (SCAF, v nadaljevanju Vrhovni svet), ki je prevzel oblast februarja po padcu nekdanjega predsednik Hosnija Mubaraka.

Poročilo je bilo objavljeno, potem ko so Egipt spet pretresli krvavi protesti, v katerih je več ljudi umrlo, na stotine pa je bilo ranjenih. Vojska in varnostne sile so nasilno zatrle poskus protestnikov, da bi se protest proti Vojaškemu svetu s Trga miru razširil po celem Kairu.

»Vrhovni svet nadaljuje tradicijo represivne vlade, proti kateri so se januarja borili protestniki in tudi dosegli njen padec – tisočim civilistov sodijo na vojaških sodiščih, zatirajo miroljubne proteste in širijo pooblastila Mubarakovega zakona o izrednih razmerah,« je dejal vršilec dolžnosti direktorja za Bližnji vzhod in severno Afriko pri Amnesty International Philip Luther.

»Vse, ki so dvomili o Vrhovnem svetu ali ga kritizirali – na primer demonstranti, novinarji, blogerji, stavkajoči delavci – so neusmiljeno zatrli, da bi utišali njihove glasove. Bilanca stanja človekovih pravic po devetih mesecih oblasti Vrhovnega sveta kaže, da so prizadevanja februarske revolucije pokopana. Brutalen odziv na proteste v zadnjih dneh kaže vse lastnosti Mubarakove dobe.«

Amnesty International v pregledu stanja človekovih pravic pod oblastjo Vrhovnega sveta ugotavlja, da je ta uresničil le malo javno obljubljenih zavez, na nekaterih področjih pa se je stanje še poslabšalo.

Protesti proti Vrhovnemu svetu - vojaška oblast nadaljuje zlorabe iz Mubarakovega režima. Foto: Mohamed Ali Eddin/Demotix

Vrhovni svet priznava, da so do avgusta na vojaških sodiščih približno 12.000 civilistov obsodili v skrajno nepoštenih sojenjih. Vsaj 13 jih je bilo obsojenih na smrt. Obtožnice so jih bremenile »huliganstva«, »kršenja policijske ure«, »uničevanja lastnine« in »žaljenja vojske«.

Simboličen je postal primer zapornika vesti Maikela Nabila Sanada, blogerja, ki je bil aprila obsojen na triletno zaporno kazen, ker je kritiziral vojsko in nasprotoval služenju vojaškega roka. Avgusta je začel gladovno stavkati, zaporniške oblasti pa mu niso omogočile zdravil, ki jih potrebuje zaradi obolenja srca. Maikel ostaja v zaporu, njegov primer pa preučuje drugo sodišče, potem ko je oktobra vložil pritožbo.

V očitnem poskusu zatreti negativno poročanje medijev o Vrhovnem svetu je bilo na ducate novinarjev in komentatorjev privedenih pred vojaškega tožilca. Zaradi pritiska vojske so ukinili številne oddaje o aktualnih dogodkih in temah.

Na začetku je Vrhovni svet obljubil, da bodo »odigrali vodilno vlogo pri zaščiti protestnikov, ne glede na njihove poglede«, vendar so oborožene sile, vključno z vojsko, nasilno zatrle številne proteste ter terjale smrti in poškodbe.

Zdravniki so povedali Amnesty International, da so ob zatrtju protesta, ki so ga 9. oktobra organizirali pripadniki koptskih katolikov, žrtve imele strelne rane in zlome, potem ko so jih povozila hitro vozeča oborožena vozila. Namesto da bi uvedla neodvisno preiskavo, je vojska oznanila, da bo incident preiskala sama, in hitro zatrla kritike.

Amnesty International meni, da Vrhovni svet obljube o preiskavah izrablja za preusmerjanje kritik z resnih kršitev človekovih pravic. Noben kršitelj še ni bil priveden pred sodišče.

Zgovoren je primer, ko je vojaški svet 28. marca naznanil, da bo preiskal prisilne »teste nedolžnosti«, ki jih je vojska 9. marca zahtevala od 17 protestnic, vendar ni podatkov, da bi preiskavo dejansko izvedli. Namesto tega je edina ženska, ki je vložila pritožbo proti Vrhovnemu svetu, postala žrtev nadlegovanja in ustrahovanja.

Znani bloger Alla Abd El Fatta, ki je bil priča nasilju in je kritiziral dejstvo, da je preiskavo nasilnega zatrtja vodila vojska, ostaja v priprtju, potem ko ga je 30. oktobra zaslišal vojaški tožilec. Njegov primer je, kot kaže, poskus zajezitve kritik nasilnega zatrtja protestov.

Amnesty International je prejela številna usklajena poročila, da varnostne sile najemajo oborožene »huligane«, ki napadajo protestnike. To je bila tudi znana taktika v času vladavine Hosnija Mubaraka.

Pod oblastjo Vrhovnega sveta se nadaljuje tudi mučenje pripornikov. Amnesty International je intervjujala pripornike, ki trdijo, da so bili v vojaškem priporu mučeni. Septembra je zakrožil videoposnetek, ki prikazuje policiste in vojake, ki pretepajo in z elektrošoki mučijo dva pripornika. Potem, ko naj bi vojska opravila preiskavo, je vojaško tožilstvo posnetek brez nadaljnjih utemeljitev označilo kot lažen.

Amnesty International opozarja tudi na prisilne izselitve prebivalcev egiptovskih slumov s strani vojaških sil in poziva k takojšnjemu prenehanju prisilnih izselitev.

Organizacija poziva egiptovske oblasti naj ustrezno in transparentno preiščejo kršitve človekovih pravic in prekličejo zakon o izrednih razmerah in tako povrnejo zaupanje v javne institucije.

Generalni sekretar Amnesty International Salil Shetty se je junija sestal s predstavniki Vrhovnega sveta in jih pozval, naj opustijo zakon o izrednih razmerah in leta 1981, ki nepravično omejuje številne temeljne pravice. Septembra so zakon razširili in zdaj zajema tudi prekrške, kot so oviranje prometa, blokiranje cest, širjenje govoric, posedovanje orožja in trgovanje z njim ter »napad na svobodo dela«. Aretiranim na podlagi zakona o izrednih razmerah sodijo na posebnih sodiščih, znanih kot (Izredna) vrhovna sodišča varnostnih sil.

»Egiptovska vojska mora prenehati izrabljati potrebo po zagotavljanju varnosti kot izgovor za izvajanje enakih praks, kot se jih je posluževal predsednik Mubarak,« opozarja Philip Luther. »Če hočemo učinkovito tranzicijo v nov Egipt, kakršnega so zahtevali protestniki, mora Vrhovni svet popustiti pri omejevanju svobode izražanja, združevanja in zborovanja, odpraviti zakon o izrednih razmerah in prenehati civilistom soditi na vojaških sodiščih.«