Amnesty International: Slovenske oblasti naj romske skupnosti zaščitijo pred diskriminacijo

Podrobnosti: Kategorija: Romi v Sloveniji

Amnesty International je 16. marca objavila poročilo Vzporedna življenja: Romom v Sloveniji nista zagotovljeni pravici do ustreznega bivališča in vode (Parallel Lives: Roma denied rights to housing in water in Slovenia), ki kaže, da številnim Romom ni zagotovljen dostop do ustreznih bivališč, vode in sanitarij.

Poročilo ugotavlja, da številni Romi, predvsem na območju Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, živijo v neustreznih razmerah – brez pitne vode, elektrike, dostopa do druge infrastrukture in brez varnosti uživanja bivališča.

Poročilo je podrobneje predstavila sodelavka Amnesty International Slovenije (AIS) Jerneja Turin, o širšem kontekstu diskriminacije Romov pa je spregovorila direktorica Regionalnega programa Amnesty International za Evropo in Osrednjo Azijo Nicola Duckworth.

Jerneja Turin (levo) in Nicola Duckwort

Številni Romi živijo v slabo grajenih in prenatrpanih barakah v ločenih naseljih, večkrat brez vode, sanitarij in elektrike, daleč stran od zdravstvenih storitev, šol, delovnih mest in trgovin. "Zaradi stalne diskriminacije so številni Romi obsojeni na življenje v bivališčih brez dostopa do javne infrastrukture, nujne za dostojno življenje. To vpliva na njihovo celotno eksistenco – od zdravja do izobraževanja otrok in možnosti, da dobijo službo," opozarja direktorica Regionalnega programa Amnesty International za Evropo in Osrednjo Azijo Nicola Duckworth.

"Nekatere občine Romom nočejo zagotoviti javne infrastrukture, ker so njihova naselja 'nelegalna' - kljub dejstvu, da romske družine tam živijo že desetletja -, vlada pa je problem doslej ignorirala. Slovenska vlada mora ukrepati in končati diskriminacijo, s katero se soočajo Romi, ter zagotoviti, da so spoštovane njihove človekove pravice in zadoščene osnovne potrebe."

Slovenija je visoko razvita država, BDP na prebivalca je višji od povprečja v Evropski uniji. Skoraj 100 odstotkov prebivalcev ima dostop do varne pitne vode, številne romske skupnosti pa se borijo, da zberejo vsaj majhne količine vode za pitje, kuhanje in osebno higieno. Glede na raziskavo, opravljeno lani, od 20 do 30 odstotkov romskih naselij v jugovzhodni Sloveniji nima dostopa do vode.

Povprečna dnevna poraba vode v Sloveniji je 150 litrov na osebo, v urbanih središčih tudi do 300 litrov na osebo. Nekatere romske družine pa imajo na voljo celo manjše količine vode, kot jih zahtevajo mednarodni standardi v primerih humanitarnih kriz. Po podatkih Amnesty International na dan lahko zberejo le od 10 do 20 litrov vode, ki jo porabijo za pitje, osebno higieno in kuhanje, zbirajo pa jo na oddaljenih mestih in včasih celo iz onesnaženih potokov.

arne02 Življenje v ločenih naseljih je za Rome pogosta edina možnost, saj so pri nakupu ali najemu nepremičnine diskriminirani. Čeprav so država in občine odgovorne za ustrezno nastanitev romskih skupnosti, imajo romske skupnosti velike težave s pridobitvijo neprofitnega najemnega stanovanja ali stanovanjske subvencije, prav tako pa ne morejo izboljšati svojih trenutnih bivališč, saj ne morejo pridobiti potrebnih dovoljenj. Živijo tudi v strahu pred izselitvami, zelo redko pa so informirani o možnostih, ki so jim na voljo, in vključeni v načrte, povezane z urejanjem naselij, v katerih bivajo.