Veliki senat ESČP zahteva odpravo krivic izbrisanim

Podrobnosti

Kategorija: Izbrisani

Ljubljana, London, 26. junija 2012 - Amnesty International je danes pozdravila sodbo Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić proti Sloveniji. Veliki senat ESČP je razsodil, da izbris in njegove posledice predstavljajo kršitev človekovih pravic izbrisanim pritožnikom.

Pred dvajsetimi leti je bilo iz registra stalnih prebivalcev Slovenije protipravno izbrisanih 25.671 posameznikov. Današnja sodba označuje konec kontroverznosti izbrisa, saj je ESČP jasno in odločno zavrnilo argumente slovenskih oblasti, da so si izbrisani sami krivi za nastali položaj.

Foto: Zapisi zgodb izbrisanih na fasadi Hribarjeve hiše v Ljubljani ('komunikacijska intervencija' iz leta 2008, v kateri smo sodelovali Amnesty International Slovenije, Mirovni inštitut, Mestna občina Ljubljana in Studio Poper). @ Mateja Kurir

Izbris tisočev ljudi iz registra stalnih prebivalcev predstavlja eno od najhujših sistematičnih kršitev človekovih pravic v državi. Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je ob objavi sodbe poudarila: “Oblasti morajo priznati diskriminatorno naravo izbrisa in izvesti temeljito in neodvisno preiskavo ozadja in posledic izbrisa.” Ob tem je dodala, da: “je sodba ogromna zmaga za žrtve kršitev človekovih pravic. Sodišče je oblastem poslalo jasno sporočilo, da odprava krivic zamuja in da mora odprava krivic slediti mednarodnim standardom človekovih pravic, vključno s povrnitvijo v prvotno stanje, z zadoščenjem, odškodnino, rehabilitacijo in zagotovilom o neponovitvi. Zakasnitev odprave krivic ni dopustna.”

Amnesty International poziva slovenske oblasti, da natančno preučijo sodbo Velikega senata ESČP in nemudoma predstavijo ukrepe za njeno izvršitev s ciljem razrešitve izbrisa.

Ozadje:

26. februar 1992: 25,671 oseb – več kot en odstotek celotnega prebivalstva Slovenije – je bilo protipravno izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev države. Izbris se je zgodil brez obvestila, brez (u)pravnega postopka in brez možnosti pritožbe. Izbrisani so pripadniki narodov drugih republik nekdanje SFRJ, ki so prebivali v Sloveniji in zaradi različnih razlogov niso postali državljani po osamosvojitvi.

Posledice: Izbris je dejansko pomenil odvzem ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic izbrisanim in jih prisilil k življenju na robu družbe. Številni so bili prisiljeni zapustiti Slovenijo, pogosto celo kot begunci ali prosilci za azil. Obstajajo tudi primeri samomorov ali smrti zaradi izjemne revščine ali pomanjkanja zdravstvene oskrbe. Številni so bili prisilno odstranjeni iz države, tudi če so imeli zakonce ali otroke, ki so bili slovenski državljani – družine so bile razbite.

1999 in 2003: Ustavno sodišče RS je dvakrat odločilo, da je bil izbris protipraven (prvič leta 1999, drugič leta 2003). Ustavno sodišče je oblastem naložilo povrnitev nezakonito odvzetega statusa retroaktivno od dne izbrisa dalje.

Posledice: Jasni odločitvi Ustavnega sodišča dolga leta nista bili izvršeni. V 2012 je bilo okoli 13.000 izbrisanih še vedno brez kakršnegakoli pravnega statusa v Sloveniji. Neizvrševanje odločitev Ustavnega sodišča je jasen znak, da oblasti niso popolnoma razumele pomena izbrisa in položaja, v katerem so se znašli posamezniki.

2006: 11 pritožnikov (primer Kurić proti Sloveniji) je 4. julija 2006 vložilo pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Sodišče je po uvodni preučitvi primera sprejelo pritožbo v obravnavo v povezavi z zatrjevanimi kršitvami pravice do učinkovitega pravnega sredstva, pravice do zasebnega in družinskega življenja ter prepovedi diskriminacije.

2010: Sprejete so spremembe zakonodaje, ki merijo na povrnitev pravnega statusa izbrisanih in na izvršitev odločb Ustavnega sodišča. Kljub temu ostajata zaskrbljujoča skromen obseg ukrepov in njihova izvedba.

Posledice: Nova zakonodaja je restriktivna in prelaga dokazno breme na izbrisane, pri čemer jim ne oprošča niti plačila upravnih taks. Poleg tega je osveščanje tujih javnosti (kjer živijo izbrisani) glede vsebine zakonodaje izjemno omejeno. Zakonodaja ne vključuje ukrepov za združevanje kasneje pridobljenih družin. Zaradi skupka vzrokov je število prošenj za povrnitev statusa izjemno nizko, saj je po uradnih podatkih iz aprila 2012 bilo vloženo zgolj 170 vlog izbrisanih, 17 vlog otrok izbrisanih in 42 vlog drugih oseb. Samo 59 vlog je bilo pozitivno rešenih, 83 pa jih je bilo zavrnjenih ali zavrženih (87 jih je bilo še v reševanju).

2010: Evropsko sodišče za človekove pravice je 13. julija 2010 izdalo sodbo, v kateri je ugotovilo kršitve človekovih pravic do zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah) in kršitve človekove pravice do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen Konvencije). Na koncu leta so se tako Republika Slovenija kot pritožniki zoper sodbo pritožili na Veliki senat ESČP, ki je imel o zadevi javno obravnavo 6. julija 2011.

Dokument je prevod in prilagoditev mednarodnega sporočila za javnost, ki ga je danes izdala Amnesty International. Za več informacij vas prosimo, da se obrnete na pisarno AIS (Blaž Kovač, 059 074 253).

Kliknite za začetni odziv nevladnih organizacij.