Pot ob žici 2013 - aktivnosti za šole

Podrobnosti

Kategorija: Brez kategorije

Če delate z mladimi - v osnovnih ali srednjih šolah, dijaških domovih ali kje drugje, smo za vas pripravili sklop aktivnosti, s pomočjo katerih jim lahko predstavite pravico do vode. Predlagane aktivnosti so navezane na prireditev Pot ob žici, ki poteka v Ljubljani, a jih lahko izpeljete tudi v drugih krajih Slovenije.

Delavnica Voda je človekova pravica

Za učitelje in druge, ki delate z mladimi, smo pripravili predlog poteka učne ure za delo z mladimi. Naložite si jo lahko tukaj (link na gradivo) ali nam pišite za tiskan izvod. Vsebina je obogatena s 7-minutnim videom Vzporedna življenja, ki priča o življenju brez vode v romskih naseljih v Sloveniji, ter pogostimi Vprašanji in odgovori. Prepričani smo, da vas bodo pripravljene vsebine v celoti opremile z metodologijo, gradivi in podatki za samostojno izvedbo učne ure v vašem razredu.

Če bi vseeno želeli, da delavnico izpeljejo predstavniki AIS, se čim prej prijavite, saj je število delavnic omejeno. Izpeljali bomo brezplačne delavnice za prvih pet prijavljenih šol.

Za vsebino delavnice kliknite tukaj.

Obisk predstavnice romske skupnosti

O dostopu do vode iz prve roke - obisk predstavnice romske skupnosti

Srednje šole v Mestni občini Ljubljana se lahko za april prijavite za obisk Nataše Brajdič, predstavnice romske skupnosti, s katero se lahko učenci in dijaki pogovorijo o dostopu do vode v romskih naseljih. Nataša Brajdič je po poklicu policistka, obenem pa že vrsto let aktivistka za pravice Romov.

Pogovor je izjemna možnost mladim približati težave, s katerimi se soočajo manjšine v naši državi, in jim daje možnost iz prve roke slišati osebne izkušnje predstavnice romske skupnosti.

Pogoj za obisk Nataše Brajdič je, da je pogovor po 12. uri in da je organiziran za vsaj dva razreda hkrati.

Če vas obisk zanima, nam pišite na This e-mail address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. .

Da bodo učenci vnaprej seznanjeni s temo, predlagamo, da pred pogovorom izvedete učno uro (ali del učne ure). V pripravi na pogovor naj mladi napišejo svoja vprašanja.

Foto: Branko Slivšek

Razstava Dan brez vode

Bodite ustvarjalni - sodelujte na razstavi Dan brez vode!

Vabimo vas, da izobraževalne aktivnosti nadgradite s kreativnimi izdelki za razstavo Dan brez vode, s katerimi boste odgovorili na vprašanje: Kako lahko preživiš dan brez vode?

Izdelki so lahko pisni (spisi, pesmi) ali pa slike, risbe, kolaži, posterji ali fotografije. Če imate na šoli možnost, da se lahko dogovorite tudi z učitelji drugih predmetov, izdelke lahko dijaki izdelajo pri različnih predmetih v šoli: likovnem pouku, pouku slovenskega jezika, geografije... Lahko pa jih izdelajo doma in prinesejo v šolo. Predlagane izobraževalne in ustvarjalne aktivnosti so zelo primerne tudi za obeležitev mednarodnega dneva vode, ki je 22. marca.

Likovne, literarne ali druge izdelke lahko takoj razstavite na vaši šoli. Vsekakor pa nam izdelke pošljite ali prinesite na prireditev 57. Pohod po Poti ob žici, kjer jih bomo razstavili, da jih bo lahko videlo preko 28.000 ljudi. Dogovarjamo se tudi, da bi razstavo Dan brez vode organizirali tudi v Državnem zboru ter izdelke svečano predali predsednici Vlade RS.

Če želite prijaviti vaše izdelke za razstavo Dan brez vode, nam pišite na This e-mail address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. in poslali vam bomo podrobna navodila.

Že vnaprej se veselimo vaših prispevkov!

Bodite aktivni - bodite del Poti ob žici!

Udeležite se teka trojk tecite za pravico do vode. Pojdite na 57. Pohod po Poti ob žici in hodite za človekovo pravico do vode.

Foto: arhiv Timinga in Borut Peterlin

1. Sodelujte na teku trojk za srednje šole na 3000 metrov

Teci za pravico do vode. Povabi še 2 sošolca ali sošolki in skupaj se prijavite na tek trojk, ki bo v soboto, 11. maja. Poimenuj svojo trojko tako, da bo ime vsebovalo besedo AMNESTY (npr. AMNESTYKUL, AMNESTY RULZ, AMNESTY4WATER ipd.). Ekipe se lahko na tek trojk prijavijo na spletni strani www.pohod.si.

Udeleženci teka trojk bodo prejeli posebne nagrade Amnesty International!

2. Udeležite se Poti ob žici

Hodite za pravico do vode. Razrede, ki bodo sodelovali in hodili za pravico do vode, prosimo, da svojo udeležbo sporočite na e-naslov This e-mail address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. . Število sodelujočih srednješolcev nam bo pomagalo načrtovati postavitev razstave Dan brez vode ob poti. Vsi prijavljeni boste prejeli natančna navodila, kako lahko dostavijo svoje izdelke.

Vsak udeleženec pohoda bo prejel posebno nagrado Amnesty International!

Ne čakajte na maj, prijavite se zdaj!

Človekova pravica do vode - vprašanja in odgovori

Podrobnosti

Kategorija: Brez kategorije

1. Ali obstaja človekova pravica do vode?

Da, dostop do vode je človekova pravica. Vsi imamo pravico do zadostne količine varne in fizično ter cenovno dostopne vode za osebno in domačo uporabo. Voda je nujno potrebna za dostojanstveno življenje in zagotavljanje zdravja. Človekove pravice je dolžna zagotavljati država vsem svojim prebivalcem.

2. Kaj pomeni polno uživanje pravice do vode?

Oskrba z vodo mora biti stalna in zadostna za osebno in domačo uporabo. To pomeni, da imamo dostop do vode za osebno higieno, kuhanje, pranje, sanitarije... Voda mora biti varna, torej primerna za uživanje in uporabo.

Voda in javna infrastruktura morata biti brez diskriminacije dostopni vsem ljudem.

Dostopnost vode pomeni, da mora biti voda v zadostnih količinah dostopna v neposredni bližini vsakega gospodinjstva, ne glede na to, ali so ta gospodinjstva v stalnih ali začasnih bivališčih ali na začasnih lokacijah.

Cenovna dostopnost vode in vodne infrastrukture pomeni, da voda ne sme biti predraga.

3. Kdo je dolžan zagotoviti dostop do vode?

Država je na podlagi mednarodnih standardov človekovih pravic dolžna sprejeti ukrepe, da bi čim prej vsakomur zagotovila uživanje pravice do vode. Država mora vsem prebivalcem, brez diskriminacije, zagotoviti dostop do vode za osebno in domačo rabo.

Če se načrtuje pravna ureditev naselja, morajo biti gospodinjstva priključena na vodovodno omrežje v najkrajšem možnem času. Če pravna ureditev naselja ni načrtovana, morajo oblasti prebivalcem zagotoviti pitno vodo v neposredni bližini njihovih domov, dokler ne najdejo ustreznega nadomestnega bivališča.

4. Zakaj se Amnesty osredotoča na pravico do vode za Rome?

Številne romske skupnosti v Sloveniji živijo v hudi revščini in nimajo dostopa niti do minimalnih nujnih količin vode. Povprečna dnevna poraba vode v Sloveniji je 150 litrov na osebo, v urbanih središčih tudi do 300 litrov na osebo. Nekatere romske družine pa lahko zberejo le od 10 do 20 litrov vode, ki jo porabijo za pitje, osebno higieno in kuhanje, zbirajo pa jo na oddaljenih mestih in včasih celo iz onesnaženih potokov. Nekatere romske družine v Sloveniji pa imajo na voljo celo manjše količine vode, kot jih zahtevajo mednarodni standardi v primerih humanitarnih kriz.

Veliko jih živi v bivališčih, za katere nimajo gradbenega dovoljenja – gre za tako imenovana neformalna naselja. Pogosto so Rome oblasti same napotile v posebna romska naselja, kjer brez ustreznih dovoljenj nekateri živijo že desetletja. Velikokrat pa je življenje v takšnih ločenih naseljih za Rome edina realna možnost, saj so diskriminirani na nepremičninskem trgu in pri najemanju neprofitnih stanovanj.

Slovenske oblasti morajo zato čim prej ukrepati, da zagotovijo vodo v tistih romskih naseljih, kjer romske skupnosti še nimajo ustreznega dostopa do vode.

5. Zakaj gre za diskriminacijo, kadar romska naselja nimajo vode?

Po slovenski zakonodaji je dostop do javne infrastrukture – in s tem tudi do vode – na voljo le za bivališča, ki imajo gradbeno dovoljenje. To je v nasprotju z mednarodno zajamčeno pravico do vode in obveznostjo Slovenije, da svojim prebivalcem zagotovi dostop do vode – brez diskriminacije glede na status bivališča prebivalcev (torej ne glede na to, ali ima bivališče gradbeno dovoljenje ali ne).

Številne občine so kljub temu prebivalcem takih naselij zagotovile dostop do vode. Veliko pa je takih občin, zlasti v jugovzhodni Sloveniji, ki romski skupnosti ne želijo zagotoviti dostopa do vode.

6. Zakaj se Romi enostavno ne preselijo v bivališča, ki imajo dovoljenje in imajo vodo?

Najpogosteje sta vzroka diskriminacija in revščina. Veliko romskih družin živi v revščini in si pravzaprav ne more privoščiti najema nepremičnine, kaj šele njenega nakupa. Če za to imajo denarna sredstva, so znani številni obžalovanja vredni primeri, ko najemodajalci ali prodajalci nočejo oddati v najem ali prodati bivališča pripadnikom romske skupnosti ali pa se temu upre lokalno prebivalstvo iz večinske skupnosti. Nekatere občine tudi ne zagotavljajo neprofitnih stanovanj: bodisi sploh ne objavljajo razpisov zanje bodisi so kriteriji postavljeni tako, da dejansko izključujejo romsko prebivalstvo (primer razpisa v občini Novo mesto, kjer so bili kriteriji o zahtevani izobrazbi prosilca postavljeni tako visoko, da so v praksi izločili Rome kot možne prijavitelje na razpis).

V praksi to pomeni, da Romi pogosto nimajo nobene druge možnosti kot da v ločenih naseljih, kjer nimajo ustrezne infrastrukture. To slabo vpliva na kakovost njihovega življenja ter omejuje njihove izobrazbene in poklicne možnosti. Brez ustrezne izobrazbe in poklica oz. zaposlitve pa so v začaranem krogu revščine in izključenosti.

7. Katere so še druge posledice, če nekdo nima dostopa do vode?

Pomanjkanje dostopa do vode negativno vpliva na vrsto človekovih pravic, npr. pravice do izobrazbe, zaposlitve in zdravja. Brez vode ljudje težje skrbijo za svojo higieno in za pranje svojih oblačil, zaradi tega so tako otroci v šolah kot odrasli na delovnih mestih lahko zasmehovani.

Voda je osnovno sredstvo za zagotavljanje higiene, higiena pa je potrebna za zagotavljanje zdravja. Voda je nujna tudi za pitje in za kuhanje hrane, pri čemer je zlasti pomembna njena neoporečnost. Če morajo ljudje uporabljati vodo iz potokov ali pa jo hraniti v plastičnih posodah (npr. sredi poletne vročine ali pa v ledenem mrazu), je njena varnost vprašljiva.

8. Ali Amnesty zahteva, da dobijo Romi vodo zastonj?

Ne. Amnesty International zahteva od države, da romskim skupnostim zagotovi dostop do vode. Mora pa biti voda cenovno dostopna za vse.

9. Od kod dobijo Romi vodo, če je nimajo na voljo v naseljih?

V teh primerih morajo po vodo do najbližjega izvira, bencinske črpalke, pokopališča ali drugega vodnega vira, kjer lahko natočijo vodo in jo odnesejo domov. V teh virih voda ni vedno varna.

Amnesty International je od mnogih prebivalcev romskih naselij, predvsem žensk, izvedela, da vsakodnevno nimajo dovolj vode za pokritje vseh svojih potreb – pitje, kuhanje, osebno higieno, pranje perila....

10. Kako neustrezne bivanjske razmere, zlasti da ni dostopa do vode, vplivajo na ženske?

Ženske večinoma skrbijo za gospodinjstvo (kuhanje, pranje, čiščenje..). Glede na to, da je treba vso vodo za gospodinjstvo dejansko prinesti v hišo,morajo biti še zlasti skrbne pri porabi vode. Brez vode in elektrike (pa tudi zaradi revščine) nimajo gospodinjskih aparatov (npr. pralnega stroja), zato so številna gospodinjska opravila, pa tudi skrb za higieno otrok veliko napornejša in zahtevajo zelo veliko časa. Posledično so ženske v že tako izoliranem življenju Romov še bolj prikovane na dom in imajo manj časa za morebitno vključevanje v izobraževanje, poklicno in družbeno življenje. Pogosto kopalnic nimajo in osebno higieno družina vzdržuje zgolj v enem bivalnem prostoru. To ne omogoča zasebnosti in spet posebej prizadene ženske.

11. Kaj je to diskriminacija?

Diskriminacija pomeni, da se z neko osebo ravna drugače, običajno slabše, zaradi katerekoli okoliščine, kot je rasa, barva kože, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo, lastnina, rojstvo ali kak drug status, in ima namen ali učinek izničenje ali škodovanje priznanju ali uživanju vseh pravic in svoboščin na enaki podlagi.

Kje lahko dobim več informacij?

• Poročilo Vzporedna življenja: Romom v Sloveniji nista zagotovljeni pravici do ustreznega bivališča in vode. Poročilo vključuje prikaz stanja, analizo standardov človekovih pravic in priporočila vladi za ukrepanje. Kot pove že naslov, je poglavitno sporočilo raziskave, da številni Romi na JV države, predvsem na območju Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, živijo v neustreznih razmerah – brez pitne vode, elektrike, dostopa do druge infrastrukture in brez varnosti uživanja bivališča. To jih postavlja v neenak položaj in bistveno otežuje uresničevanje njihovih ostalih pravic, zlasti do izobraževanja in do zaposlitve, vpliva pa tudi na njihovo zdravje in kakovost življenja nasploh. 

• Video Vzporedna življenja

Maraton pisanja apelov 2012

Podrobnosti

Kategorija: Brez kategorije

Ponovno smo se pridružili stotisočim z vsega sveta in se zavzeli za posameznike in skupine, ki so v nevarnosti oziroma so jim kršene človekove pravice.

Hvala vsem, ki ste sodelovali v Maratonu pisanja apelov 2012. Vaše besede lahko nekomu spremenijo življenje.

Preberi več

Zgodovinski izrek sodbe o vlogi Evrope pri izročitvah CIE

Podrobnosti

Kategorija: Brez kategorije

13. december 2012 - Evropsko sodišče za človekove pravice je soglasno odločilo, da je nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (Makedonija) odgovorna za nezakonito pridržanje, prisilno izginotje, mučenje in druge oblike slabega ravnanja z nemškim državljanom ter za njegovo premestitev iz Makedonije na lokacije, kjer so mu bile še naprej resno kršene človekove pravice.

Amnesty International in Mednarodna komisija pravnikov (ICJ) sta izjavili, da je današnji izrek sodbe o Ciinem (CIA) pridržanju in izročitvi nemškega državljana Khaleda El-Masrija zgodovinski trenutek, saj je evropska država prvič spoznana za odgovorno za vpletenost v tajne programe pod vodstvom ZDA. Je tudi mejnik v boju proti nekaznovanju.

Foto: Khaled el-Masri @ APGraphicsBank

Preberi več