Shell mora plačati milijardo dolarjev kot prvi korak k očiščenju delte reke Niger

Podrobnosti

Kategorija: Delta reke Niger

Shell mora plačati prvo milijardo ameriških dolarjev za začetek čiščenja onesnaženja, ki ga je povzročilo razlitje nafte v delti reke Niger, sta danes izjavila Amnesty International in Center za okolje, človekove pravice in razvoj (CEHRD).

Novo poročilo Resnična tragedija: zamude in napake pri spopadanju z razlito nafto v delti reke Niger, ki sta ga organizaciji objavili danes, se osredotoča na opustošenje, ki sta ga povzročili razlitji nafte v kraju Bodo v Ogonilandu leta 2008, ki še nista bili očiščeni.

Program ZN za okolje je pred kratkim ugotovil, da je večletno onesnaževanje z nafto povzročilo tako opustošenje, da bi bilo za obnovo Ogonilanda potrebnih več kot 25 let. Združeni narodi so predlagali ustanovitev sklada za obnovo okolja, za kar bi na začetku potrebovali milijardo dolarjev in nadaljnje financiranje.

»Ker Shell v Bodu ni takoj ustavil razlitja in očistil naftnih madežev, so bila uničena življenja več deset tisoč ljudi. Bodo je tragedija, ki se ne bi smela zgoditi, vendar se zaradi neukrepanja Shella nadaljuje še danes. Čas je, da to več milijard dolarjev vredno podjetje prizna svojo krivdo, očisti območje in odplača škodo,« je dejala raziskovalka Amnesty International za Nigerijo Aster van Kregten.

V dveh zaporednih razlitjih leta 2008, ki so ju povzročile okvare na naftovodu, je več tisoč sodčkov nafte onesnažilo zemljo in potoke v okolici Boda, mesta s 69.000 prebivalci. V obeh primerih je nafta iztekala več tednov, preden so jo zaustavili. Od takrat območja razlitja še niso očistili.

»Razmere v Bodu so značilne za širše območje naftne industrije v delti reke Niger. Oblasti preprosto ne nadzorujejo naftnih podjetij. Shell in ostale družbe so svobodne pri dejanjih – in nedejanjih –, brez strahu pred sankcijami. Nedovisen, stabilen in finančno podprt nadzor je potreben takoj, sicer bo še več ljudi trpelo zaradi naftnih podjetij,« je dejal koordinator CEHRD Patrick Naagbanton.

Potok v Bodu in razlita nafta.

Shell, ki je za obdobje med julijem in septembrom objavil dobiček v višini 7,2 milijarde ameriških dolarjev, je na začetku ljudem iz Boda kot pomoč ob katastrofi ponudil le 50 vreč riža, fižola, sladkorja in paradižnika.

Dolgotrajna škoda na ribogojnih območjih in obdelovalni zemlji je v Bodu povzročila pomanjkanje hrane in višje cene. Prebivalci so Amnesty International in CEHRD povedali, kako se borijo za preživetje in da jih skrbi za svoje zdravje. Nadomestnih služb ne morejo najti. Številni mladi so bili prisiljeni iskati delo v 50 kilometrov oddaljeni prestolnici Port Harcourt.

Ribič iz Boda je dejal: »Pred razlitjem je bilo življenje lahko. Ljudje so lahko živeli od ulova ... Po razlitju je bilo vse uničeno.«

Ko je Amnesty International Shell prosila za komentar o polomiji v Bodu, je podjetje odgovorilo, da so razlitja v Bodu del sodnih postopkov v Združenem kraljestvu, zato niso mogli ukrepati neposredno. Po besedah Shella reševanje težav v Bodu ovirajo stalne sabotaže na območju, s čimer se Amnesty International in CEHRD ne strinjata.

»Shell pogosto trdi, da so razlitja posledica sabotaž,« je dejala Aster van Kregten. »Tej izjavi odločno oporekajo lokalne skupnosti in nevladne organizacije, ki poudarjajo, da so postopki za zbiranje podatkov o razlitjih pomanjkljivi. Celo v Bodu, kjer so priznali, da je za razlitje kriv Shell, podjetje, kot kaže, še naprej uporablja sabotažo kot izgovor za neuspeh pri upoštevanju nigerijskih zakonov in prepisov – ti pa od podjetja zahtevajo takojšnje očiščenje naftnih madežev in plačilo odškodnine. Gre za popolnoma nevzdržno stališče.«

»Dejstva so preprosta,« dodaja Patrick Naagbanton. »Nafta je v obeh primerih – za obe razlitji je krivo podjetje – iztekala več tednov, preden so jo ustavili, nafte nihče ni očistil, čeprav so od razlitja minila že tri leta. Za to ni izgovorov. Po vseh merilih je to napaka podjetja."

Poročilo je kritično tudi do nigerijskih vladnih agencij, ki niso uveljavljale prepisov. Zvezno ministrstvo za naftne vire – ki je odgovorno za upoštevanje pravil s strani naftne industrije – je obtoženo spodbujanja naftne industrije in zagotavljanja maksimalnih prihodkov.

Nigerijska vladna agencija, odgovorna za razlitja nafte (NOSDRA), je kadrovsko podhranjena in neučinkovita. Agencija nima neodvisnih kapacitet za identificiranje naftnih razlitij in je odvisna od obvestil odgovornih naftnih podjetij ali prizadetih skupnosti.

Nedavno poročilo programa ZN za okolje opaža, da so pri odzivih na razlitja nafte »vladne agencije, kadar so potrebne preiskave na terenu, prepuščene milosti naftnih podjetij«. NOSDRA je v primeru razlitja v Bodu večkrat neuspešno poskušala uveljaviti prepisane standarde.

Ozadje:

28. avgusta 2008 je okvara na transnigerijskem naftovodu povzročila veliko izlitje nafte v Bodu. Nafta je v močvirje iztekala vsaj štiri tedne – verjetno celo deset. Po podatkih Shella je izteklo 1.640 sodčkov nafte; po neodvisnih ocenah je na dan izteklo kar 4.000 sodčkov. Iztekanje nafte so ustavili 7. novembra 2008.

Do drugega razlitja v Bodu je prišlo 7. decembra 2008, prav tako zaradi okvare na opremi. Shell je bil o razlitju obveščen 9. decembra. Iztekanje nafte so ustavili čez deset tednov.

Potem ko so se prebivalci Boda pri Shellu več let borili za očiščenje razlitja in ustrezne odškodnine, so v začetku letošnjega leta boj za pravico nadaljevali na britanskem sodišču. Sodni proces še poteka, vendar prinaša upanje, da bodo težave v Bodu rešene.

Po podatkih programa ZN za razvoj (UNDP) je več kot 60 odstotkov prebivalcev regije za preživetje odvisnih od narave. Po njihovih podatkih je bilo med letoma 1976 in 2001 zabeleženih več kot 6.800 razlitij, v katerih je izteklo približno tri milijone sodčkov nafte. Številni strokovnjaki so prepričani, da so resnične številke veliko višje, saj o številnih razlitjih ni poročil.