Moj materni jezik
- Podrobnosti
- Kategorija: Osnovne šole
Jezike govorijo ljudje, ne pa države.
Jezike govorijo ljudje, ne pa države. V večini držav govori več kot en jezik precejšne število njihovih prebivalcev, v nekaterih državah pa imajo več kot en uradni jezik. V prizadevanju za varstvo in razvoj jezikovne dediščine Evrope je Svet Evrope sestavil Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Namen te listine je zavarovati zgodovinske regionalne ali manjšinske jezike v Evropi ter razvijati kulturno izročilo in dediščino. To pomeni spoštovati in spodbujati uporabo teh jezikov v javnem in zasebnem življenju, tako v izobraževalnih kot upravnih ustanovah.
cilj:
Učenci/dijaki se zavedo pomena izražanja v materinemu jeziku, osvestijo možno diskriminacijo ljudi zaradi jezika in pomembnost tako jezika kot medkulturnega izobraževanja.
ČAS:
1 šolska ura.
ciljna skupina:
Učenci druge in tretje triade osnovnih šol in dijaki srednjih šol.
potrebščine:
Na kartice napisane trditve o izražanju v materinemu jeziku, prazne kartice (kartončki)
Primeri trditev:
Biti ponosen na svoj jezik je nekaj naravnega.
Če se želimo sporazumeti s tistimi, ki govorijo nek drug jezik, jih moramo prisiliti, da se naučijo našega.
To, da imajo trgovine pri nas tuja imena, je dobro in kaže na to, kako smo izobraženi. Prosilci za azil bi morali pri zaprositvi za azil odgovarjati v slovenskem jeziku.
Čez sto let bo slovenski jezik izumrl
Potek aktivnosti
začetna aktivnost:
Z učenci/dijaki se usedemo v krog. Povejte jim naslov delavnice, cilje in kaj bodo delali. Opozorite jih na mednarodni dan materinega jezika, 21. februar. Lahko jim preberete krajši zapis v romščini madžarščini ali italjanščini. Opozorite jih, da so to jeziki, ki imajo status uradnega jezika v določenih regijah Slovenije. Jih kdo zna govoriti?
osrednja aktivnost:
Učence/dijake razdelite v skupine po štiri. Vsaka skupina dobi kartice z mnenji o izražanju v materinemu jeziku, ki so prisotna v javnosti. Nato kartice z mnenji razporedite: na levo najbolj negativna mnenja, na desno najbolj pozitivna, višje postavimo kartice, ki izražajo strinjanje, nižje pa tiste, ki izražajo nestrinjanje.
Vsaka skupina naj med postavljanjem kartic razpravlja o pomenu trditve. Če je treba, lahko razložimo, kaj smo mislili s posamezno trditvijo. Ko ima vsaka skupina svojo postavitev, se naj pogovori o njej. Vsaka skupina naj pripravi poročilo o tem, kako so postavili kartice.
Vsaka skupina poroča.
zaključna aktivnost:
Sledi plenarna razprava, ki jo lahko vodimo z naslednjimi vprašanji: katero mnenje najbolje opisuje dogajanje v družbi; ali ste se med potekom spomnili še kakšnega mnenja; če ste se ga, ga napišite na kartico in jo uvrstite na ustrezno mesto; kaj občutimo, če preberemo besedilo, s katerim se strinjamo, in kaj, če se ne?
nadaljevanje aktivnosti:
Učenci/dijaki lahko opravijo kratko raziskavo o tem, katere jezike govorijo v vaši regiji. Večina držav ima enega ali več uradnih jezikov, v večini regij pa prebivalstvo uporablja narečje, če ne celo drug jezik. Učence prosite, naj doma to raziščejo skupaj s sorodniki in prijatelji. Koliko različnih jezikov in/ali narečij lahko najdejo? Kateri od teh so uradno priznani? Kako dolgo so te jezike govorili v vaši regiji? Od kod ti jeziki izvirajo? Ali je v tem stoletju prišlo do sprememb v rabi jezikov?
