Akcija S.O.S. Evropa: 24. aprila v Ljubljani

Podrobnosti

Objavljeno: 17. april 2013

Predstavljajte si, da bežite pred oboroženim spopadom v svoji državi. Kje lahko zaprosite za mednarodno zaščito? Ker oblasti v državi prihoda ne sprejmejo vaše prošnje za azil, ostanete »nedokumentirani« - brez zaščite in v nevarnosti pridržanja in izgona. Vse pogosteje ste tarče napadov rasističnih skupin. Kje poiskati stanovanje in zaposlitev, ko končno pridobite status begunca? To so le nekatere izmed težav, s katerimi se soočajo migranti, prosilci za azil in begunci na poti v Evropo in v Evropi.

V sredo, 24. aprila 2013 so mimoidoče na Kongresnem trgu v Ljubljani povabili zaigrajo igro Begunec, ne jezi se! in se podajo na nevarno popotovanje migrantov, prosilcev za azil in beguncev ki skušajo v Evropi poiskati boljšo in varnejšo prihodnost. Z metom kocke so se podali po različno obarvanih poljih, postavljenih po trgu, in reševali izzive, dokler se igra za vas njih ni končala, največkrat nesrečno.

Preberi več

Sporočilo v steklenici

Podrobnosti

Objavljeno: 16. april 2013

Oglejte si video, ki so ga v sklopu kampanje S.O.S. Evropa, pripravili aktivisti Amnesty International iz 14 držav, tudi Slovenije.

Več o kampanji za pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev na poti v Evropo pa si lahko preberete TUKAJ.

Smrtna kazen v 2012: Kljub nekaterim korakom nazaj svet brez nje postal bližji

Podrobnosti

Objavljeno: 10. april 2013

Kljub nekaterim korakom nazaj, ki so v letu 2012 razočarali, se je globalni trend proti odpravi smrtne kazni nadaljeval, ugotavljamo v Amnesty International v letnem pregledu smrtnih kazni in usmrtitev.

V letu 2012 smo bili priča vnovični uporabi smrtne kazni v vrsti držav, v katerih je že dolgo niso uporabljali - izpostaviti velja Indijo, Japonsko, Pakistan in Gambijo, ter alarmantnemu število usmrtitev v Iraku.

Toda ne glede na to uporaba smrtne kazni ostaja omejena na izolirano skupino držav in napredek proti njegovi odpravi je bil viden v vseh regijah sveta. Le 21 držav je v letu 2012 izvrševalo usmrtitve, kar je enako število kot leto prej, a deset let prej (v 2003) je bilo teh držav 28.

Vemo, da je bilo po vsem svetu v letu 2012 izvršenih najmanj 682 usmrtitev, kar je dve več kot leta 2011. Potrdili smo lahko tudi najmanj 1722 na novo izrečenih smrtnih kazni v 58 državah; leto prej jih je bilo 1923 v 63 državah.

Preberi več

Ob svetovnem dnevu Romov znova poziv slovenski vladi glede dostopa do vode

Podrobnosti

Objavljeno: 08. april 2013

Dostop do vode je človekova pravica, ki so jo oblasti dolžne zagotavljati

Ljubljana, 8. aprila 2013 – Evropska unija (EU) ne stori dovolj, da bi odpravila diskriminacijo Romov v svojih članicah, opozarjamo v Amnesty International ob svetovnem dnevu Romov, ki je 8. aprila. To velja tudi za Slovenijo, kjer so zlasti pereč problem neustrezne nastanitvene razmere na jugovzhodu države, vključno z nezagotavljanjem dostopa do vode, opozarja direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.

Dostop do vode je človekova pravica in država jo je dolžna zagotoviti svojim državljanom. Kljub temu slovenske oblasti to svojo dolžnost ignorirajo, med drugim tudi s podajanjem odgovornosti med državno in lokalnimi oblastmi. Ujeti v to neukrepanje so Romi, ki morajo vodo za pitje, osebno higieno in kuhanje pridobivati na oddaljenih mestih (npr. iz javnih pip na pokopališčih) in včasih celo iz onesnaženih potokov. Po podatkih države iz leta 2010 od 20 do 30 odstotkov romskih naselij na jugovzhodu države nima dostopa do pitne vode.

Preberi več

Akcijski načrt za uresničitev sodbe ESČP o izbrisanih neustrezen

Podrobnosti

Objavljeno: 05. april 2013

Ljubljana, 5. april 2013 – Vlada RS je na včerajšnji seji sprejela dopolnitev Akcijskega načrta za izvršitev sodbe Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji (pritožba št. 26828/06), objavljeni 26. junija 2012. V okviru dopolnitve je sprejela tudi osnove sistemske ureditve odprave izbrisa, ki po mnenju Amnesty International Slovenije (AIS) niso primerne za odpravo te največje sistematične kršitve človekovih pravic v naši državi.

Vlada se je odločila izbris reševati samo z dodeljevanjem finančnih odškodnin v obliki pavšala, kot je mogoče razumeti iz njenega sporočila za javnost, brez možnosti individualizacije odprave škode za tiste primere, ki so utrpeli bistveno hujše posledice oziroma škodo. Ukrepi finančne kompenzacije na podlagi včerajšnje odločitve bodo omogočeni samo tistim izbrisanim, ki so si v donkihotovski bitki v teh 21-ih letih uspeli status že urediti. Kako bo država izbris naslovila glede preostalih, ki si zaradi omejujoče zakonodaje pogosto statusa niti ne morejo urediti, vlada ni povedala.

Preberi več