Oglejte si video, ki so ga v sklopu kampanje S.O.S. Evropa, pripravili aktivisti Amnesty International iz 14 držav, tudi Slovenije.
Več o kampanji za pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev na poti v Evropo pa si lahko preberete TUKAJ.
Kljub nekaterim korakom nazaj, ki so v letu 2012 razočarali, se je globalni trend proti odpravi smrtne kazni nadaljeval, ugotavljamo v Amnesty International v letnem pregledu smrtnih kazni in usmrtitev.
V letu 2012 smo bili priča vnovični uporabi smrtne kazni v vrsti držav, v katerih je že dolgo niso uporabljali - izpostaviti velja Indijo, Japonsko, Pakistan in Gambijo, ter alarmantnemu število usmrtitev v Iraku.
Toda ne glede na to uporaba smrtne kazni ostaja omejena na izolirano skupino držav in napredek proti njegovi odpravi je bil viden v vseh regijah sveta. Le 21 držav je v letu 2012 izvrševalo usmrtitve, kar je enako število kot leto prej, a deset let prej (v 2003) je bilo teh držav 28.
Vemo, da je bilo po vsem svetu v letu 2012 izvršenih najmanj 682 usmrtitev, kar je dve več kot leta 2011. Potrdili smo lahko tudi najmanj 1722 na novo izrečenih smrtnih kazni v 58 državah; leto prej jih je bilo 1923 v 63 državah.
Dostop do vode je človekova pravica, ki so jo oblasti dolžne zagotavljati
Ljubljana, 8. aprila 2013 – Evropska unija (EU) ne stori dovolj, da bi odpravila diskriminacijo Romov v svojih članicah, opozarjamo v Amnesty International ob svetovnem dnevu Romov, ki je 8. aprila. To velja tudi za Slovenijo, kjer so zlasti pereč problem neustrezne nastanitvene razmere na jugovzhodu države, vključno z nezagotavljanjem dostopa do vode, opozarja direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.
Dostop do vode je človekova pravica in država jo je dolžna zagotoviti svojim državljanom. Kljub temu slovenske oblasti to svojo dolžnost ignorirajo, med drugim tudi s podajanjem odgovornosti med državno in lokalnimi oblastmi. Ujeti v to neukrepanje so Romi, ki morajo vodo za pitje, osebno higieno in kuhanje pridobivati na oddaljenih mestih (npr. iz javnih pip na pokopališčih) in včasih celo iz onesnaženih potokov. Po podatkih države iz leta 2010 od 20 do 30 odstotkov romskih naselij na jugovzhodu države nima dostopa do pitne vode.
Ljubljana, 5. april 2013 – Vlada RS je na včerajšnji seji sprejela dopolnitev Akcijskega načrta za izvršitev sodbe Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji (pritožba št. 26828/06), objavljeni 26. junija 2012. V okviru dopolnitve je sprejela tudi osnove sistemske ureditve odprave izbrisa, ki po mnenju Amnesty International Slovenije (AIS) niso primerne za odpravo te največje sistematične kršitve človekovih pravic v naši državi.
Vlada se je odločila izbris reševati samo z dodeljevanjem finančnih odškodnin v obliki pavšala, kot je mogoče razumeti iz njenega sporočila za javnost, brez možnosti individualizacije odprave škode za tiste primere, ki so utrpeli bistveno hujše posledice oziroma škodo. Ukrepi finančne kompenzacije na podlagi včerajšnje odločitve bodo omogočeni samo tistim izbrisanim, ki so si v donkihotovski bitki v teh 21-ih letih uspeli status že urediti. Kako bo država izbris naslovila glede preostalih, ki si zaradi omejujoče zakonodaje pogosto statusa niti ne morejo urediti, vlada ni povedala.
4. april 2013 Romi, ena največjih evropskih manjšin, ostajajo med najbolj sistematično diskriminiranimi in izključenimi skupinami na kontinentu.
Šest milijonov Romov znotraj EU po skoraj vseh kazalnikih človeškega napredka živi daleč pod nacionalnimi povprečji – osem od desetih Romov je ogroženih zaradi revščine. Samo eden od sedmih mladih Romov zaključi srednje izobraževanje.
4. aprila začenjamo kampanjo ČLOVEKOVE PRAVICE TUKAJ, PRAVICE ROMOV ZDAJ!, ki k ukrepaju poziva Evropsko komisijo.
Od 29. maja je bilo v Turčiji ranjenih preko 2000 ljudi v posredovanju policije, ki je uporabila solzivec in vodne topove. Pozovite turške oblasti k odpravi nasilja nad protestniki. Pošljite apel predsedniku vlade Erdoganu!
Sedmim fantom in dvema dekletoma, starim od 14 do 19 let, v Severni Koreji grozi huda kazen. Lahko celo smrtna. Zakaj? Ker so pobegnili iz te države, oblasti Laosa in Kitajske pa so jih mirno vrnile nazaj v Severno Korejo.
Amnesty International Slovenije bo 25. decembra 2013 dopolnila 25 let. Praznujte z nami s projektom Torta za Amnesty!
3. junija 2013 je pogodbo o nadzoru trgovine z orožjem v Palači Združenih narodov podpisalo 67 držav, med njimi tudi Slovenija.
Sprejem pogodbe je pomembna zmaga in jasno sporočilo, da je moč spremeniti tudi tako donosno trgovanje, kot je mednarodna trgovina z orožjem in strelivom, ki je vredna 70 milijard ameriških dolarjev letno.
