Javna akcija ob svetovnem dnevu Romov
- Podrobnosti
- Objavljeno: 11. april 2011
Amnesty International Slovenije (AIS) je 8. aprila ob svetovnem dnevu Romov pripravila javno akcijo podpisovanja dveh peticij. Prva peticija je namenjena oblastem srbskega glavnega mesta Beograda in srbski vladi, povezana pa je s prisilnimi izselitvami romskih skupnosti v tem mestu. Druga peticija je namenjena predsedniku slovenske vlade Borutu Pahorju, v kateri ga pozivamo k ureditvi bivalnih razmer za Rome, v prvem koraku pa zagotovitvi dostopa do vode za vse prebivalce in zagotovitvi pravne varnosti pred izselitvijo.
Podpisovanje je potekalo na Prešernovem trgu v Ljubljani. V dveh urah je peticijo srbskim oblastem podpisalo 115 ljudi, peticijo slovenskemu premieru Borutu Pahorju pa 56. Peticijo lahko podpišete tudi na spletu, povezave najdete v spodnjih opisih primerov.
Aktivisti AIS so v sklopu zbiranja podpisov izvedli simbolno postavitev prisilno izseljenega romskega naselja v Srbiji.
Več podatkov:
Srbija, Beograd
31. avgusta 2009 so beograjske oblasti porušile romsko naselje pod mostom Gazela. Od 178 romskih družin jih je le malo imelo dovolj časa, da odstranijo svoje imetje, preden so prišli buldožerji in uničili vse preostalo. Okoli 114 romskih družin je bilo preseljenih v zabojnike na periferiji Beograda, preostalih 64 družin pa v občine na jugu Srbije.
Izselitev naselja je samo ena v vrsti izselitev, ki jih mestne oblasti nameravajo izvesti (oz. so to že storile). Za leto 2011 je načrtovana preselitev Romov iz predela Belvil (v zvezi s tem smo v AI že v lanskem letu podpisovali peticijo, s čimer smo pripomogli k odložitvi načrtov za eno leto).
Izselitve ne potekajo v skladu z mednarodnimi standardi, npr. z Mednarodnim paktom o ekonomsko socialnih in kulturnih pravicah.
Slovenija
Številni Romi živijo v slabo grajenih in prenatrpanih barakah v ločenih naseljih, večkrat brez vode, sanitarij in elektrike, daleč stran od zdravstvenih storitev, šol, delovnih mest in trgovin.
Slovenija je visoko razvita država, BDP na prebivalca je višji od povprečja v Evropski uniji. Skoraj 100 odstotkov prebivalcev ima dostop do varne pitne vode, številne romske skupnosti pa se borijo, da zberejo vsaj majhne količine vode za pitje, kuhanje in osebno higieno. Glede na raziskavo, opravljeno lani, od 20 do 30 odstotkov romskih naselij v jugovzhodni Sloveniji nima dostopa do vode.
Povprečna dnevna poraba vode v Sloveniji je 150 litrov na osebo, v urbanih središčih tudi do 300 litrov na osebo. Nekatere romske družine pa imajo na voljo celo manjše količine vode, kot jih zahtevajo mednarodni standardi v primerih humanitarnih kriz. Po podatkih Amnesty International na dan lahko zberejo le od 10 do 20 litrov vode, ki jo porabijo za pitje, osebno higieno in kuhanje, zbirajo pa jo na oddaljenih mestih in včasih celo iz onesnaženih potokov.
Življenje v ločenih naseljih je za Rome pogosta edina možnost, saj so pri nakupu ali najemu nepremičnine diskriminirani. Čeprav so država in občine odgovorne za ustrezno nastanitev romskih skupnosti, imajo romske skupnosti velike težave s pridobitvijo neprofitnega najemnega stanovanja ali stanovanjske subvencije, prav tako pa ne morejo izboljšati svojih trenutnih bivališč, saj ne morejo pridobiti potrebnih dovoljenj. Romi živijo tudi v strahu pred izselitvami, zelo redko pa so informirani o možnostih, ki so jim na voljo, in vključeni v načrte ali posvete, povezane z urejanjem naselij, v katerih bivajo Romi.
