Če je revščina najhujša svetovna kriza človekovih pravic, so slumi njena najvidnejša manifestacija.

Slumi (neformalna naselja, bidonvilles, ghettos, favelas, barrios populares, ...) so dom več kot milijardi ljudem po vsem svetu. Ljudje, ki živijo v teh soseskah, nimajo primernega bivališča, so večkrat brez čiste vode, brez elektrike, v slabih higienskih razmerah. Veliko naselij je nezakonitih in prebivalci imajo zato redko pravno varovano pravico bivanja, kar jih postavlja v nevarnost prisilne izselitve (na dnu strani najdete pdf predstavitve prisilnih izselitev).

Prebivalstvo v slumih zaskrbljujoče narašča. Razlogi za to so neinvestiranje v podeželska območja, vojaški konflikti, naravne katastrofe, klimatske spremembe, zanikanje lastninskih pravic, množične prisilne izselitve in prisvajanje zemlje s strani podjetij za komercialne projekte.

Po nekaterih predvidevanjih naj bi do leta 2030 v slumih živelo že 2 milijardi ljudi. Zaradi pomanjkanja finančno dosegljive nastanitve so za revne, ki se preseljujejo v mesta, slumi edina možnost. Slumi niso samo problem držav v razvoju. Podobno pomanjkanje, negotovost, izključenost in neupoštevanje njihovih glasov najdemo v in okoli evropskih mest, v revnih soseskah v Združenih državah Amerike in na staroselskih območjih v Kanadi in Avstraliji.