Svetovni dan proti smrtni kazni: Belorusija naj preneha z usmrtitvami
- Podrobnosti
- Objavljeno: 10. oktober 2011
Aktivisti Amnesty International ob svetovnem dnevu proti smrtni kazni zbirajo in podpisujejo pozive oblastem v Belorusiji, edini državi v Evropi in nekdanji Sovjetski zvezi, ki še izvaja usmrtitve, naj s tem prenehajo.
»Belorusija je edina država v Evropi, ki ljudi ubija v imenu pravice,« je dejala strokovnjakinja za vprašanja smrtne kazni pri Amnesty International Roseann Rife.
Od leta 1991 je bilo v Belorusiji usmrčenih vsaj 400 ljudi – točna številka ni znana, saj so številne usmrtitve skrivnost. Zapornike usmrtijo s strelom v zatilje, da bodo usmrčeni, pa izvejo le nekaj trenutkov, preden je kazen izvršena.
»Kruta nista le način in trenutek usmrtitve v Belorusiji – družine za usmrtitve izvejo šele čez nekaj tednov ali mesecev, ne vrnejo jim trupel ubitih in jim ne povejo, kje so pokopani,« razlaga Roseann Rife.
23. septembra 2011 so družino zapornika, obsojenega na smrt, Andreija Burdyke, z okrožnega sodišča Grodno poklicali, da lahko na upravni enoti prevzamejo mrliški list svojega sina.
28-letni Andrei Burdyka in še en moški sta bila 14. maja 2010 obsojena na smrt zaradi umora treh ljudi. Glede na govorice sta bila usmrčena istočasno sredi julija letos. Družina drugega zapornika še čaka uradno obvestilo.
Andreijeva mati, Nina Semyonova, hoče vedeti, kje je njen sin pokopan. V iskanju groba je obiskala že številna pokopališča v okolici Minska.
19. marca 2010 je mati Andreija Zhuka, ki je bil na smrt obsojen zaradi umora, sinu skušala poslati paket hrane. Paket so ji vrnili, ker so, po besedah vodstva zapora, Andreija »premestili«.
Dejali so ji, naj ne hodi več obiskovat sina, ampak naj počaka na uradno obvestilo sodišča. 22. marca 2010 so ji zaposleni v zaporu povedali, da je bil njen sin, skupaj s še enim zapornikom, usmrčen.
Amnesty International je opisala muke, ki jih prestaja, ker ne ve, kje je pokopan njen sin. Povedala je še, da njen vnuk pogosto v tišini stoji pred portretom svojega očeta Andreija: »Ne vem, o čem razmišlja.«
Amnesty International je v letu 2010 v 23 državah zabeležila na tisoče usmrtitev.
Konec leta 2010 je na usmrtitev čakalo vsaj 17.800 ljudi – čakalo, da jih ubijejo vlade.
Smrtna kazen je skrajno kruta, nečloveška in ponižujoča kazen. Nečlovečnost kazni je očitna iz primerov s celega sveta. Zaporniki na usmrtitev čakajo v grozljivih življenjskih razmerah, čas, ko čakajo kazen, je mučen, pogosto pa so zločin, ki ga niso zagrešili, »priznali« zaradi mučenja.
V petek, 7. oktobra, so v Savdski arabiji ubili šest migrantskih delavcev iz Bangladeša, obsojenih zaradi domnevnega umora. Vse so javno obglavili, Amnesty pa ob tem opozarja, da sodni postopki v Savdski arabiji niso v skladu z mednarodnimi standardi. Letos so usmrtili vsa 58 ljudi, kar je dvakrat več kot lani.
»Leta 1961, ko je bila Amnesty International ustanovljena, je le devet držav odpravilo smrtno kazen za vse zločine, za večino pa to ni bilo vprašanje človekovih pravic. Petdeset let kasneje je trend odprave smrtne kazni neustavljiv. In boj proti smrtni kazni se nadaljuje,« je še dejala Roseann Rife.
Ob svetovnem dnevu proti smrtni kazni aktivisti Amnesty International v številnih državah po vsem svetu pripravljajo dogodke, kjer bodo izrazili svoje nasprotovanje smrtni kazni – vključno s Paragvajem, z Malezijo, s Francijo, z Združenim kraljestvom, Grčijo, Hong Kongom, Italijo, s Portorikom, z Ukrajino in Mongolijo.
