
- Podrobnosti
- Objavljeno: 06. oktober 2011
DRŽAVE, KI ŠE IZREKAJO SMRTNO KAZEN, SO OSAMLJENE
Amnesty International v poročilu o smrtnih kaznih v letu 2010 ugotavlja, da so po 10 letih napredka države, ki še vedno izrekajo smrtne kazni, osamljene; še naprej pa ostaja cilj globalna odprava smrtne kazni.
Zadnjih 10 let je 31 držav dejansko ali na papirju odpravilo smrtno kazen. Vendar pa so Kitajska, Iran, Savdska Arabija, ZDA in Jemen med tistimi državami, ki najbolj pogosto izvršujejo usmrtitve in tako neposredno kršijo mednarodno pravo človekovih pravic.
Leta 2010 je AI uradno zabeležila padec števila usmrtitev. Medtem ko je bilo leta 2009 usmrčenih najmanj 714 ljudi, je bilo lani usmrčenih najmanj 527 ljudi. Kitajska naj bi leta 2010 usmrtila na tisoče ljudi, vendar pa so natančni podatki o smrtnih kaznih v tej državi še vedno skrivnost.
Medtem ko število usmrtitev pada, številne države še vedno obsojajo na smrtno kazen za prestopke, povezane z mamili, gospodarska kazniva dejanja, spolne odnose med odraslimi, ki nanje pristajajo, in bogokletje. Več iz poročila za leto 2010.
9. oktober je svetovni dan proti smrtni kazni. Letos se osredotočamo na Belorusijo - edino državo v Evropi in nekdanji Sovjetski zvezi, kjer je še uzakonjena smrtna kazen. Predsednika Lukašenka pozivamo, naj pripomore, da bo Evropa postala celina brez smrtne kazni. Ukrepajte tudi vi!
Amnesty International nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih brez izjem. Smrtna kazen predstavlja skrajno zanikanje človekovih pravic. Gre za premišljen hladnokrven uboj človeškega bitja, ki ga izvede država v imenu pravice. Smrtna kazen krši pravico do življenja, kot jo razglaša Splošna deklaracija človekovih pravic. Ta kazen je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča.
Ali ni smrtna kazen pomembno orodje države v boju proti kriminalu?
Smrtna kazen družbi ne nudi dodatne zaščite. Znanstvene študije niso uspele dokazati, da smrtna kazen preprečuje kriminal učinkoviteje od ostalih vrst kazni. New York Times je v svoji študiji septembra 2000 ugotovil, da je bila v zadnjih 20 letih stopnja umorov v ameriških državah, v katerih uporabljajo smrtno kazen, od 48 do 101 odstotek višja kot v državah, ki nimajo smrtne kazni.
Napačno je domnevati, da ljudje tako resno kaznivo dejanje, kot je umor, to zagrešijo na podlagi tehtnega racionalnega razmisleka o posledicah. Pogosto se umori zgodijo v trenutkih, ko čustvo prevlada nad razumom ali pa pod vplivom drog in alkohola. Nekateri ljudje, ki povzročijo nasilno dejanje, so zelo nestabilni in duševno bolni – usmrtitev Larryija Robisona, ki je trpel za paranoidno shizofrenijo, v ZDA 21. januarja 2000 je samo en tak primer. V prav nobenem od naštetih primerov ne moremo pričakovati, da bo strah pred usmrtitvijo odvračal.
Še več, tisti, ki izvršijo resna hudodelstva premišljeno, se kljub tveganju odločijo nadaljevati z dejanjem, ker verjamejo, da jih ne bodo ujeli.

