Osnovne informacije o izbrisu
- Podrobnosti
- Objavljeno: 04. januar 2012
Kljub temu, da se približujemo 20. obletnici izbrisa (26. 2. 1992), le-ta na žalost še vedno ni razrešen.
Kaj je izbris?
Pred razpadom SFRJ je v Sloveniji imelo stalno prebivališče tudi precej državljanov drugih republik bivše Jugoslavije, ki so bili v pravicah in dolžnostih popolnoma izenačeni s slovenskimi državljani SFRJ. V Sloveniji so živeli zakonito.
Po razpadu skupne države si 25.671 državljanov drugih republik zaradi številnih razlogov ni uredilo svojega statusa ali pa so bile njihove vloge zavrnjene. Posledično so bili brez opozorila, brez pravnega postopka in brez možnosti pritožbe 26. februarja 1992 izbrisani iz Registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Tako so mnogi, nekateri so v Sloveniji živeli že več desetletij, zaradi izbrisa izgubili številne pravice, med drugim tudi do šolanja in stanovanja, ter dostop do zdravstva. Tak postopek ni veljal za ostale tujce, denimo Nemce, ki so imeli do tedaj pravico stalno prebivati v Sloveniji in se jim je status v novi državi avtomatično prilagodil.
Zaradi neenake obravnave „pravih" in „novih" tujcev je bil izbris diskriminatorno dejanje in izjemno huda kršitev človekovih pravic posameznikov, na kar so opozorili praktično vsi mednarodni organi prava človekovih pravic.
Izbris je bil nezakonit in skupaj s posledicami kršitev človekovih pravic.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I-246-/02-28 z dne 3. 4. 2003 med drugim ugotovilo, da Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ ni v skladu z ustavo, ker izbrisanim osebam ne priznava stalnega bivališča od dne izbrisa dalje. Podobno izhaja tudi iz odločitve ustavnega sodišča št. U-I-284/94.
O izbrisu so se izrekla tudi praktično vsa telesa mednarodnih mehanizmov za varstvo človekovih pravic, med njimi tudi:
- Odbor ZN za človekove pravice je v svojih zaključnih ugotovitvah z dne 25. 7. 2005 izrazil zaskrbljenost zaradi problematike izbrisanih in pozval državo, naj to problematiko razreši in prizadetim omogoči povrnitev statusa.
- Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice je v svojih zaključnih ugotovitvah z dne 25. 11. 2005 o stanju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic v Sloveniji izrazil zaskrbljenost zaradi problematike izbrisanih in to dejanje smatra kot kršenje ekonomskih in socialnih pravic, prav tako pa tudi kršenje pravice do dela, zdravstvenega in socialnega varstva ter izobrazbe. Tudi zaključne ugotovitve in priporočila tega organa so usmerjena k razrešitvi problematike.
- Med mednarodnimi institucijami človekovih pravic je tudi Komisar za človekove pravice Sveta Evrope v svojem poročilu z dne 29. 3. 2006 pozval državo, naj nemudoma razreši to problematiko, podobna priporočila pa so podala tudi druga telesa Sveta Evrope.
- Leta 2010 je Evropsko sodišče za človekove pravice v tožbi 10 izbrisanih (Kurić in drugi proti Sloveniji) ugotovilo kršitev človekovih pravic, in sicer kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva ter do zasebnosti in družinskega življenja. Zoper sodbo se je država pritožila na Veliki senat ESČP, končna sodba se pričakuje v 2012.
Ukrepi države
Državni zbor RS je leta 2010 sprejel spremembe zakonodaje, ki večini izbrisanih omogočajo povrnitev njihovega nezakonito urejenega statusa. Žal je ta korak samo prva stopnica na dolgi poti poprave krivic. Zato nikakor ne moremo reči, da je izbris razrešen.
Novi zakonodajni ukrepi ne vračajo statusa avtomatično. Zahtevajo sprožitev novih zapletenih upravnih postopkov, v katerih je dokazno breme na plečih izbrisanih. V večini primerov pa država zahteva tudi plačilo upravnih taks, četudi je bil izbris avtomatično dejanje države. Nova zakonodaja ne vključuje vseh izbrisanih in ne upošteva poteka časa, da bi izbrisanim omogočala tudi enostavnejše združevanje kasneje pridobljenih družin. Prav tako se zaradi dvoumnih zakonskih določb zdi, da je najvišja dopustna odsotnost izbrisanih iz Slovenije 10 let - navkljub temu, da za odsotnost izbrisani niso krivi niti se v državo niso mogli vrniti (sporno določbo bodo v končni fazi preizkusila sodišča).
In najpomembnejše: 20 let po izbrisu oblasti še vedno urejajo zgolj statusnopravni vidik izbrisa - četudi je izbris posameznike prizadel tudi na zdravstvenem, izobraževalnem, socialnem, delovnopravnem, psihološkem, materialnem in družbenem področju.
Izbris ostaja nerazrešen: zahtevamo popravo krivic!
AIS od slovenskih oblasti zahteva sprejetje ad hoc zakonodajnih in drugih ukrepov, s katerimi bodo vsem posameznikom, ki jih je prizadel izbris, zagotovljena polna povrnitev škode, vključno z vrnitvijo v prejšnje stanje, zadoščenjem (vključno z odškodninami), rehabilitacijo in zagotovilom o neponovitvi.
V AIS slovenske oblasti še posebej pozivamo, naj:
- ustanovijo neodvisno preiskovalno komisijo, ki bo raziskala okoliščine, ki so privedle k izbrisu, zbrala podatke in informacije o posameznih izbrisanih ter preiskala in analizirala posledice izbrisa za človekove pravice izbrisanih tudi na drugih pravnih področjih (med drugim na zdravstvenem, izobraževalnem, socialnem, delovnopravnem, psihološkem, materialnem in družbenem področju);
- izrecno in javno priznajo diskriminatorno naravo izbrisa in se za izbris opravičijo;
- retroaktivno vzpostavijo status stalnega prebivalca vsem, ki so bili leta 1992 izbrisani;
- zagotovijo denarno odškodnino za vsakršne fizične in mentalne poškodbe, utrpljene zaradi izbrisa; za izgubo dohodka, pokojnine, priložnosti izobraževanja ter povračilo vsakršnih stroškov, nastalih kot posledica izbrisa.
