Evropska unija naj zavrne Acto

Podrobnosti

Objavljeno: 14. februar 2012

Amnesty International vlade članic Evropske unije poziva, naj ne podpišejo Acte (Anti-Counterfeiting Trade Agreement), saj je sporazum »Pandorina skrinjica« potencialnih kršitev človekovih pravic. Od sobote, 11. februarja, po evropskih mestih potekajo protesti, ki jih organizirajo skupine civilne družbe in posamezniki, na katerih izražajo nasprotovanje Acti (še preden se Evropski parlament odloči, ali bo sporazum formalno ratificiral). Z Acto bi se ustvarili novi standardi za uveljavljanje široke palete pravic za ščitenje intelektualne lastnine, vključno z blagovnimi znamkami, avtorskimi pravicami in s patenti.

Amnesty International verjame, da vsebina sporazuma, postopek njegovega sprejemanja in institucionalna struktura na človekove pravice vplivajo na več načinov – še posebej na pravice do ustreznega pravnega varstva v postopkih, zasebnosti, svobodnega pretoka informacij, svobode izražanja in do pomembnih zdravil.

»Evropska unija bi Acto v tej obliki morala zavrniti – uresničevanje sporazuma bi odprlo Pandorino skrinjico potencialnih kršitev človekovih pravic, saj bi odpravila dolžno postopanje in kopičila zahteve za okrepitev svojih določil,« je dejala direktorica za mednarodno pravo in politiko pri Amnesty International Widney Brown. »Amnesty se strinja, da morajo ustvarjalci in avtorji dobiti plačilo za svoje delo, vendar intelektualne lastnine nikoli ne smemo ščititi na račun osnovnih človekovih pravic.«

Oslabljena zaščita

Amnesty International je zaskrbljena zaradi širokega področja, ki ga pokriva Acta, nejasnih dikcij in nagnjenja k temu, da ima zasebno pravo večji pomen od sodnega nadzora.

Namesto da bi sodiščem dovolil odločitev, kako postopati v primeru kršitev Acte, sporazum države zavezuje k temu, da tretje osebe spodbujajo k uveljavitvi določil. S tem bi ponudnike internetnih storitev spodbudili k uvajanju represivnih ukrepov, ki bi preprečevali kršitve, npr. blokiranje, brisanje ali celo suspendiranje storitev brez sodnega nadzora.

Podjetjem bi lahko grozile kazni, če bi s kršitvijo prišlo do »posrednih« koristi ali bi »pomagale pri in podpirale« kršitve. Zelo verjetno bi to imelo grozljiv vpliv na svobodo govora in dostop do informacij.

Ta zasebna podjetja bi prav tako spodbujali k implementaciji vsiljivih nadzornih metod, s katerimi bi se izognili odgovornosti za dejanja uporabnikov internetnih storitev, to pa bi vodilo h grobim posegom v zasebnost uporabnikov.

Prav tako bi sporazum vplival na dostop do generičnih zdravil in drugih pomembnih proizvodov, saj bi Acta carinskim organom dala pristojnost za zasego proizvodov, ki bi imeli imena ali oznake, podobne zaščitenim blagovnim znamkam. Generična zdravila imajo domena in oznake, podobne zaščitenim znamkam, da se s tem posreduje informacija o zdravstveni enakovrednosti in se zagotavlja doseganje ciljev javnega zdravstva.

Amnesty International je tudi resno zaskrbljena zaradi Actinih ohlapnih in brezpomenskih varovalk. Namesto jasne in sprejete terminologije so v besedilu uporabljeni koncepti, kot je »temeljna načela«, uvaja pa celo koncept »poštenega procesa«, ki v mednarodni zakonodaji trenutno ni definiran.

»Zaskrbljujoče je, da besedilo Acte ne vsebuje sklicevanj na varovalke, kot so »temeljne pravice«, »poštena raba«, »dolžno postopanje«, ki so splošno razumljeni koncepti in so jasno definirani v mednarodnem pravu,« dodaja Widney Brown.

Za zaprtimi vrati

Od leta 2007 se je o sporazumu dogovarjalo majhno število držav, vključno s članicami EU, z Japonsko, Avstralijo in ZDA. Proces dogovarjanja ni bil transparenten niti ni imel demokratične kredibilnosti, saj so se dogovarjali izven priznanih institucij, kot sta Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) in Svetovna trgovinska organizacija (WTO).

Javnost je bila iz postopka izključena, civilna družba pa kljub zahtevam še nima dostopa do vseh dokumentov, povezanih z dogovorom o Acti. Ameriška industrija je bila z dogovori seznanjena pod pogojem, da industrijski partnerji ne razkrijejo vsebine sporazuma.

Rezultat so standardi, ki se močno nagibajo k ščitenju trgovinskih interesov pred človekovimi pravicami.

Evropska unija – ki predstavlja 27 vlad – bo zaslišanja o Acti začela marca, glasovanje o ratifikaciji pa je predvideno za junij ali julij.

Izvajanje

Sporazum bi vzpostavil neizvoljen »odbor Acte«, ki bi imel moč za postavljanje standardov, dogovarjanje za pristop novih držav in promocijo »najboljših praks«. Bili bi tudi prvi naslov za interpretacijo pomena pogosto nejasnega besedila sporazuma – ki bi tako dobilo pomen po tem, ko bi ga parlamenti že potrdili.

Večino teh funkcij že izvaja WIPO, kjer ima glas tudi civilna družba, njihovi dogovori pa so običajno transparentni in predvidljivi.

»Vsi svetovni trgovinski sporazumi morajo biti doseženi transparentno pod vodstvom obstoječih medvladnih organizacij, kot sta WIPO in WTO,« opozarja Widney Brown. »Večstranski trgovinski dogovori, ki vplivajo na javno dobro, vključno s svobodo izražanja, z inovacijami in dostopom do osnovnih zdravil, morajo vedno zagovarjati načela ščitenja osnovnih človekovih pravic, kot so odgovornost, transparentnost, participacija, enakopravnost in vzdržnost. Acta je pogorela na vseh točkah.«