Davos: Svetovni voditelji v času gospodarske krize ščitijo posel namesto pravic

Podrobnosti

Kategorija: Brez kategorije

Neuspehi vlad, da bi učinkovito nadzorovale gospodarstvo, imajo uničujoč učinek na pravice najbolj ranljivih družbenih skupin, je danes, ob začetku Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, opozorila Amnesty International.

»Gospodarska kriza in način, kako so se vlade z njo spopadle, predstavlja jasno in nedvoumno grožnjo za pravice ljudi v številnih državah,« je dejal generalni sekretar Amnesty International Salil Shetty. »Davos si ne sme privoščiti, da bo združenje bogatih in vplivnih, ki si čestitajo. To priložnost moramo izkoristiti za spopad z konvencionalnostjo politik, ki jim sledimo, in zagotoviti, da se soočijo z odgovornostmi.«

Vladne politike deregulacije in omejenega nadzora so dovolile razcvet korporativnih zlorab. V pehanju za dobičkom so finančne institucije dobile zeleno luč za ustvarjanje sistemov, ki najbolj ranljive skupine izpostavljajo izkoriščanju, saj je pohlep korporacij prevladal nad odgovornostjo in transparentnostjo.

»Večina vlad ne vidi povezave med finančnimi sistemi, ekonomsko politiko in človekovimi pravicami. Ampak kamorkoli greš dandanes, lahko vidiš ljudi, ki so izgubili službe in domove in se borijo zgolj za preživetje. Ne morete spregledati uničujočega učinka na osnovne človekove pravice,« je dejal Salil Shetty.

»Namesto da bi vlade jamčile politike za zaščito človekovih pravic, se umikajo starim pristopom in prijateljskim odnosom, ki bodo povzročili dolgoročne neenakosti za več generacij. To krizo smo povzročili ljudje, rešitve, ki jih ponujajo voditelji, pa predstavljajo veliko tveganje, da bomo ponovili hude napake iz preteklosti.«

Vlade so zakonsko obvezane upoštevati vpliv implementiranih politik in programov na človekove pravice. V resnici pa številne vlade ne opravijo niti osnovnih ocen potencialnega vpliva njihovih gospodarskih politik na pravice. Po ocenah je trenutna kriza po vsem svetu v revščino pahnila 50 milijonov ljudi, konec leta 2011 pa je bilo ogroženih 64 milijonov ljudi.

Vladam vedno znova spodleti regulacija korporativnega sektorja in nasedajo lažnim obljubam samoregulacije, s čimer ustvarjajo strupeno ozračje, v katerem že prekipeva, saj se ljudje podajajo na ulice, kjer zahtevajo končanje korupcije, korporacijskega pohlepa in krivic. »Ker gospodarstvo vedno znova ni uvedlo samoregulacije, je to privedlo do šokantnih primerov zlorab, neetičnega obnašanja in korupcije. Trenutna kriza, če že ne drugega, kaže, kam lahko pripelje pomanjkanje učinkovitega nadzora,« dodaja Salil Shetty.

Številne skupnosti in skupine ljudi po vsem svetu s protesti, demonstracijami in socialnim nemirom izražajo svoje nezadovoljstvo z vladami in gospodarstvom, vendar so odzivi na proteste mešani. V številnih primerih je bilo glavno, da se protesti za vsako ceno čim prej končajo, namesto da bi naslovili utemeljene dejanske težave.

»V državi za državo vladni ukrepi prizadenejo običajne ljudi, ki morajo nositi breme posledic krize,« je dejal Salil Shetty. »Ampak ljudje se združujejo v protestih in zahtevajo bolj odgovorne vlade – takšne, ki učinkovito nadzorujejo gospodarstvo, spoštujejo človekove pravice in zagotavljajo pravičnost, kadar so pravice zlorabljene.«

Če si hočejo voditelj povrniti legitimnost, Amnesty International vlade poziva, naj zagotovijo, da njihovi odzivi na proteste spoštujejo človekove pravice, in naslovijo dejanske probleme, zaradi katerih ljudje protestirajo.

»Gospodarski in politični voditelji morajo prepoznati potrebo po novem pristopu, ki naj bo pošten in vključujoč,« meni Salil Shetty. »Namesto da poglabljajo prepad med bogatimi in revnimi, bi morali sprejeti načrte za rast, ki bo zmanjšala razlike. V središču vsakršne rešitve morajo biti človekove pravice. Sicer so trenutni socialni nemiri, ki se razvijajo po vseh državah, lahko le začetek.«