Nova hrvaška vlada mora zadostiti pravici na področju vojnih zločinov
- Podrobnosti
- Objavljeno: 10. januar 2012
Prednostna naloga novoizvoljene hrvaške vlade mora biti preiskava in kazenski pregon osumljencev vojnih zločinov, je po oblikovanju koalicijske vlade na Hrvaškem sporočila Amnesty International.
»Hrvaška mora opraviti s svojo preteklostjo, preden bo lahko šla naprej,« pravi Nicola Duckworth, direktorica podružnice AI za Evropo in Osrednjo Azijo. Hrvaška je namreč 9. decembra 2011 podpisala tudi pristopni sporazum, s katerim bo leta 2013 uradno postala članica EU.
Novoizvoljena vlada mora izkoristiti to priložnost, da v nasprotju s svojimi predhodniki izvede takojšnje, temeljite, nepristranske in neodvisne preiskave ter kazenski pregon vojnih zločinov.
Kljub obstoju javno dostopnih podatkov obtožbe, ki bremenijo nekatere visoke vojaške in politične uradnike, niso bile raziskane. Sem spadajo obtožbe proti podpredsedniku hrvaškega parlamenta, Vladimirju Šeksu, ki naj bi bil odgovoren za zločine, ki so se pod njegovim poveljstvom zgodili v vzhodni Slavoniji leta 1991. Obtožbe proti njemu temeljijo na informacijah, ki so prišle na dan med sodnim procesom proti Branimirju Glavašu. General hrvaške vojske, Davor Domazet – Lošo, je bil prav tako obtožen za zločine, storjene leta 1993 pod njegovim poveljstvom v operaciji Medački džep. Obtožbe proti njemu so temeljile na sodnih postopkih proti Generalu Rahimu Ademiju in generalu Mirku Noracu.
»Zaradi neaktivnosti hrvaških oblasti so bile žrtve in njihove družine prikrajšane za pravico do resnice, pravičnosti in odškodnin. Večina storilcev je še vedno na prostosti,« pravi Nicola Duckworth.
Po mnenju državnega tožilstva je v predhodni fazi preiskav še 540 vojnih zločinov, ki zadevajo le majhno število ljudi, osumljenih zločinov po mednarodnem pravu v 90. letih. V povprečju je bilo na leto zaključenih le 18 primerov vojnih zločinov. Pri taki hitrosti večina domnevnih storilcev nikoli ne bo dočakala sojenja.
Čeprav je Hrvaška zadnja leta dosegla določen napredek pri kazenskem pregonu vojnih zločinov, smo v Amnesty International zaskrbljeni zaradi počasnosti raziskav; priče še vedno niso deležne primerne zaščite; žrtve še vedno nimajo možnosti, da bi zahtevale odškodnine; hrvaško sodstvo se pri kazenskem pregonu zločinov, storjenih med vojno v bivši Jugoslaviji, kljub resnim pomanjkljivostim osnovnega kazenskega zakonika iz leta 1992 še vedno sklicuje nanj, česar posledica je nekaznovanost po omenjenem zakoniku; in še vedno obstajajo ovire za regionalno sodelovanje, vključno z izročitvijo hrvaških državljanov.
»Če Hrvaška te problematike ne začne takoj obravnavati, bodo ostala vprašanja o tem, ali je država izpolnila svoje mednarodne obveznosti do človekovih pravic oz. kriterije za članstvo, ki jih postavlja EU, neodgovorjena,« pravi Nicola Duckworth.
Potem ko so bila junija končana pristopna pogajanja, je EU pozvala Hrvaško, naj nadaljuje z izboljšavami na področju pravosodja in temeljnih pravic, vključno s kazenskim pregonom vojnih zločinov, storjenih med razpadom Jugoslavije v 90. letih. Evropska komisija bo še naprej nadzorovala prizadevanja Hrvaške za izvedbo nujnih izboljšav na teh področjih.
Amnesty International novoizvoljeno vlado poziva, naj izvede naslednje korake:
- Dodeli primerna finančna sredstva in polno politično podporo preiskavam in kazenskim pregonom.
- Zagotovi, da je pravni okvir za kazenske pregone vojnih zločinov po mednarodnem pravu, storjenih v letih 1991-1995, v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zločine spolnega nasilja, odgovornosti za vojne zločine podrejenih in zločine proti človeštvu.
- Zagotovi takojšnje, temeljite, neodvisne in nepristranske preiskave vseh obtožb proti visokim vojaškim in političnim uradnikom za zločine svojih podrejenih.
- Zagotovi učinkovito zaščito in sistem podpore za vse priče. Oblasti bi prav tako morale soditi vsem, ki so odgovorni za ustrahovanje, nadlegovanje in celo umore prič, s čimer bi pokazale, da takih zločinov ne bodo tolerirale.
- Zagotovi, da bodo dokazi, ki jih je zbralo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, uporabljeni v sodnih postopkih proti vojnim zločinom na državnih sodiščih.
- Zagotovi, da bodo preživele žrtve posilstev in drugih oblik spolnega nasilja, storjenega med vojno, imele dostop do resnice, pravice in odškodnin, vključno z ustrezno psihosocialno in ekonomsko podporo ter dostopom do zdravstvenih storitev. Zločini, ki so bili storjeni proti njim, morajo biti priznani in kazensko preganjani v skladu z veljavnimi določili mednarodnega in državnega prava.
