Mednarodna skupnost se mora odzvati na ostre ukrepe Azerbajdžana

Podrobnosti

Objavljeno: 16. november 2011

"Hočemo konec korupcije, hočemo svobodo, hočemo prihodnost!«
Azerbajdžanski aktivist

Mednarodna skupnost si ne sme zatiskati oči pred kršitvami človekovih pravic v Azerbajdžanu, ob objavi novega poročila, ki obravnava represijo nad nasprotniki vladajoče politike po izbruhu protestov marca letos, opozarja Amnesty International. Poročilo z naslovom Pomlad, ki ni zacvetela: Zatrte svoboščine v Azerbajdžanu natančno opisuje val ustrahovanj in aretacij med protesti proti korupciji ter naraščajoče zatiranje neodvisnih medijev, nevladnih organizacij in opozicijskih strank.

Od začetka protestov marca letos so bili mladi aktivisti in opozicijske osebnosti samovoljno priprti ali priprti na podlagi lažnih obtožb, novinarjem in zagovornikom človekovih pravic pa so grozili in jih nadlegovali. Amnesty International 17 ljudi, obsojenih v času protestov, obravnava kot zapornike vesti in zato zahteva njihovo takojšnjo izpustitev.

»Represija pošilja jasno in premišljeno sporočilo – da javno izražanje nestrinjanja ne bo tolerirano, tako kot tudi vsakršno spodbujanje javnega mnenja proti trenutnemu režimu ne,« je dejala raziskovalka za Azerbajdžan pri Amnesty International Natalia Nozadze.

»Evropska unija in drugi mednarodni partnerji Azerbajdžana morajo izkoristiti vsako priložnost za pritisk in zahtevo po izpustitvi zapornikov vesti in prenehanju zatiranja mirnih protestov, kritičnih mnenj in politične opozicije.«

Marca in aprila letos se je na ulicah glavnega mesta Baku zbralo na stotine ljudi, ki so zahtevali demokratične reforme in večje spoštovanje človekovih pravic. Opozicijski aktivisti so po zgledu protestov na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki za organizacijo protestov in širjenje informacij uporabili socialne medije. Azerbajdžanske oblasti so se odzvale s prepovedjo protestov, blogerje in aktiviste pa so nadlegovale in aretirale.

Zaradi udeležbe na protestu je bilo 14 aktivistov in članov opozicijskih političnih strank zaradi »organizacije in sodelovanja v javnih nemirih« obsojeni na do triletne zaporne kazni. Amnesty International verjame, da ni dokazov, da bi bil katerikoli od zaprtih podpornikov opozicije vpleten v kaj več kot legitimno izvajanje svoje pravice do svobode izražanja in združevanja, ko so si prizadevali organizirati miroljubne proteste v središču Bakuja.

Policija med aretacijo protestnika na demonstracijah v Bakuju 2. aprila letos. Foto: IRFS

Zatrtje protestov je še zaostrilo že tako grob pristop oblasti. Kritične medije preganjajo tako s kazenskimi ovadbami kot tudi civilnimi tožbami zaradi klevetanj, podružnice tujih medijev pa od leta 2009 ne morejo več oddajati programov na ozemlju Azerbajdžana.

Urednik časopisa Azadlig, ki podpira opozicijo, Ganimat Zahid je Amnesty International povedal: »Vlada zateguje zanko okrog vsake oblike komuniciranja, tako da omejuje dostop do informacij, tiskarskega papirja in distribucijskih središč neodvisnih medijev, s tem pa javnost puščajo v informacijskem mrku. Zato se vedno bolj zanašamo na družabna omrežja in tako polnimo informacijsko vrzel.«

Vlada trenutno obravnava predloge zakonov, s katerimi bi lahko omejila dostop uporabnikov spleta do informacij in kriminalizirala »napačne podatke« in tako še bolj omejila svobodo izražanja na spletu.

»Skupni učinek teh praks in nekaznovanost oblasti za ta dejanja sta v azerbajdžanski družbi ustvarila ozračje strahu in samocenzure, kar upočasnjuje, pravzaprav omejuje tranzicijo države v stabilno demokracijo,« dodaja Natalia Nozadze. »V Azerbajdžanu, državi bogati z nafto, 20 let neodvisnosti, gospodarske blaginje in relativne stabilnosti niso uspeli združiti z večjim spoštovanjem temeljnih svoboščin svojih državljanov, konsolidacijo avtoritarne oblasti pa je zunanji svet zadnjih deset let vztrajno ignoriral. Azerbajdžanske oblasti morajo spremeniti ta trend, njihovi mednarodni partnerji pa morajo jasno povedati, da ne bodo sklepali poslov s kršitelji človekovih pravic.«

Primeri

Februarja letos je bil študent zgodovine in opozicijski aktivist Jabbar Savalan aretiran, potem ko je na svojem Facebook profilu objavil časopisni članek, kritičen do oblasti. Socialna omrežja je uporabljal tudi za poziv k protestom, ki so jih spodbudili protesti na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Med pridržanjem na policiji so ga pretepli in ga prisilili, da je podpisal lažno priznanje. Obsojen je bil na več kot dve leti zaporne kazni zaradi domnevnega posedovanja marihuane. Amnesty International meni, da je Jabbar zapornik vesti.

Jabbar za rešetkami med zaslišanjem na sodišču julija letos. Priprli so ga februarja, ker je na Facebooku pozival k protivladnim protestom. Foto: IRFS

Opozicijski aktivist in soustanovitelj Facebook skupine, ki je pozivala k virtualnim protestom proti vladni korupciji in zatiranju 11. marca, Bakhtiyar Hajiyev je bil novembra 2010 trikrat aretiran zaradi izogibanja vpoklicu v vojsko in prijavi policiji. Med policijskim pridržanjem so ga udarili, davili in mu grozili s posilstvom, vendar te obtožbe niso bile raziskane. Bakhtiyar je bil 18. maja letos spoznan krivega izogibanja služenju vojaškega roka in obsojen na dve leti zapora. Amnesty International ga obravnava kot zapornika vesti.

Bakhtiyar Hajiyev je bil mladi predstavnik Azerbajdžana na Generalni skupščini ZN v New Yorku leta 2005. Foto: UN