Človekove pravice na Balkanu

Podrobnosti

Objavljeno: 27. september 2011

Dobrodošli v spletnem kotičku mreže Balkan, ki hrani novice o aktivnostih skupine in informacije o stanju človekovih pravic v državah na območju Balkana.

Kdo sestavlja mrežo Balkan?
Prostovoljke in prostovoljci, ki nam ni vseeno za stanje človekovih pravic po svetu in nas zanima področje Balkana.

Kaj delamo?
Predvsem spremljamo stanje in kršitve človekovih pravic v državah na območju Balkana, pišemo in prevajamo novice za spletno stran in blog ter pripravljamo spletne peticije in apele. Pripravljamo tudi akcije na ulici, kot je bila na primer ob obletnici pokola v Srebrenici julija 2010.

Katera področja pokrivamo?
Tematska področja, na katerih delujemo, so vojni zločini in nekaznovanost, mučenje in slabo ravnanje, svoboda govora ter ostale kršitve. Tako bomo pokrivali vse države na izbranem območju ter tudi različne vrste kršitev.

Kako se pridružite?
Pišite na This e-mail address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. in z veseljem vas bomo sprejeli medse.

Kršitve človekovih pravic po posameznih državah

Albanija

Mučenje in slabo ravnanje
Večina oseb v priporu naj ne bi bila podvržena mučenju in slabemu ravnanju, je pa delegacija Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (European Committee for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment, CPT) prejela navedbe o zelo slabem ravnanju na policijskih postajah v krajih Korça, Pogradec in Elbasan in v preiskovalnem zaporu Korça.

Prisilna izginotja
Tudi po 14 letih usoda Remzija Hoxhe, etničnega Albanca iz Makedonije, še vedno raziskana in znana; oblasti verjamejo, da je umrl leta 1995 zaradi mučenja.

Stanje v zaporih
CPT je zaznal napredek na področju stanja v zaporih, čeprav naj bi bile ustanove še vedno prepolne. Problematičen ostaja policijski pripor, nekateri so v priporu tudi do mesec dni v majhnih celicah brez svetlobe in s slabo higieno. V letu 2009 so se pričela izobraževanja za nepismene oziroma osipnike iz osnovnih šol. Na približno 20 policijskih postajah pogoji ne ustrezajo nacionalnim in mednarodnim standardom človekovih pravic za pripor oseb (prenatrpanost, pomanjkanje telesne aktivnosti na prostem, slabo stanje infrastrukture, pomanjkljiva higiena).

Nasilje v družini
Nasilje v družini je še vedno zelo razširjeno; ženske v prestolnici Tirani zlorabe in nasilje pogosteje prijavijo in terjajo zaščito, zlasti izven urbanih središč pa številni incidenti niso prijavljeni. To se povezuje z dejstvom, da se ženske manj zavedajo svojih pravic in pravnih možnosti, da imajo na voljo manj zatočišč, pa tudi s tradicionalno delitvijo vlog po spolu. Nasilje v družini v albanskem kazenskem zakoniku ni opredeljeno kot posebno kaznivo dejanje.

Nastanitev odraslih sirot
Več kot 300 odraslih, ki so kot otroci ostali brez staršev, še vedno živi v zanemarjenih delih nekdanje srednje šole ali v drugih neprimernih objektih brez zasebnosti ali zagotovitve trajnosti nastanitev. Pogosto so nezaposleni in se preživljajo z minimalno državo pomočjo.

Hrvaška

Nekaznovanost za vojna hudodelstva
Organizacija Amnesty International je zaskrbljena glede prepočasnih in neučinkovitih sodnih postopkov za zločine, ki so se zgodili med letoma 1991 in 1995 v vojni na Hrvaškem. Zaskrbljujoče je tudi sodelovanje hrvaškega političnega vrha z Mednarodnim sodiščem za vojna hudodelstva na območju nekdanje Jugoslavije (takratna namestnica predsednika vlade Jadranka Kosor je februarja 2008 celo obiskala tri obtožene generale hrvaške vojske v Haagu in jim s tem izkazala svojo podporo), pa tudi neučinkovitost hrvaških oblasti pri predaji vojaških dokumentov, povezanih z operacijo Nevihta mednarodnemu sodišču v Haagu. Problematična je tudi etnična diskriminacija pri sodbah in obsodbah (npr. hrvaški Srb dobi za zločin brez smrtnega izida proti Hrvatom enako kazen kot Hrvat za umor hrvaškega Srba).

Zagovorniki človekovih pravic in diskriminacija
Dogaja se vedno večje število fizičnih napadov, groženj s smrtjo ter drugih vrst ustrahovanja ključnih prič v sojenjih proti vojnim zločinom ter novinarjev, ki poročajo o vojnih zločinih in organiziranemu kriminalu. Država pa je neučinkovita pri odkrivanju preganjanju krivcev.

Kosovo

Na Kosovu še vedno ostaja UNMIK, misija Združenih narodo, čeprav je bila večina pristojnosti prenesena na kosovsko vlado in misijo Evropske unije, EULEX. Kosovska vlada odločno zahteva njen umik. Na institucionalnem področju varovanja človekovih pravic je Kosovo naredilo korak naprej: maja 2009 je bilo ustanovljeno ustavno sodišče, junija pa institucija varuha človekovih pravic.

Nekaznovanost za vojne zločine in prisilna izginotja
Prisilna izginotja ostajajo velik problem na Kosovu: še vedno ni informacij o okoli 1900 ljudeh, ki so izginili med ali po konfliktu leta 1999.
Nekdanji kosovski premier, Agim Çeku, obtožen vojnih zločinov proti Srbom in Romom na Kosovu leta 1999, je bil na podlagi Interpolove tiralice aretiran na bolgarsko-makedonski meji, vendar so ga oblasti kljub pozivom Amnesty International izpustile iz pripora. Çeku se je vrnil na Kosovo in še vedno ni odgovarjal za storjene zločine.

Prisilno vračanje na Kosovo
Amnesty International obsoja politiko prisilnega vračanja pripadnikov manjšinskih skupnosti na Kosovo, ki jih države EU in Švica izvajajo na podlagi dvostranskih sporazumov s kosovsko vlado. Gre za prisilno repatriacijo ljudi, ki izvirajo s Kosova, ne glede na njihovo etnično pripadnost, ki ni v skladu s politiko Sveta za človekove pravice ZN, in ne upošteva dejstva, da so ti ljudje ob vrnitvi na Kosovo lahko v nevarnosti; urejen pa ni niti njihov status ob vrnitvi niti ne obstaja politika vključevanja teh ljudi v življenje na Kosovu.

Stanje v zaporih
Tudi na Kosovu prihaja do kršenja pravic zapornikom: pomanjkanje prostorov, neustrezni prostori za pridržanje, neustrezna medicinska oskrba in pomanjkanje pravnih zastopnikov, fizične zlorabe mladoletnikov. Zaskrbljujoče stanje je tudi v večini psihiatričnih in socialnih zavodov.

Diskriminacija
Prisotna je diskriminacija pripadnikov manjšinskih skupnosti, predvsem Romov in pripadnikov sorodnega ljudstva Aškali, ki jim je kraten dostop do ekonomskih in socialnih pravic.

Makedonija

Nekaznovanost za vojna hudodelstva in prisilna izginotja
V Makedoniji ostaja nerešenih veliko primerov vojnih hudodelstev, neraziskani in nekaznovani ostajajo tudi primeri prisilnih izginotij več kot tridesetih oseb v letu 2001.

Nekaznovanost za mučenje in slabo ravnanje
Kljub nekoliko izboljšanem stanju lokalne in mednarodne nevladne organizacije opozarjajo na nove primere mučenja in slabega ravnanja, predvsem pa na nezmožnost sodnikov in tožilcev sprožitve in izpeljave raziskav prijavljenih primerov mučenja. Prav tako opozarjajo na potrebo po zunanjem neodvisnem nadzoru nad policijo, vendar se država na opozorila in pozive ne odziva oziroma se odziva prepočasi.

Svoboda izražanja
Marca 2009 je bila študentom arhitekture v Skopju kršena pravica do izražanja, ko so demonstrirali proti predlogu grajenja Pravoslavne cerkve. Ko so jih napadli številčnejši nasprotni demonstranti, jih policija ni zaščitila. Pod pritiskom civilne iniciative, naj zagotovi svobodo izražanja, je država vložila kazenske obtožbe proti dvanajstim udeležencem shoda in sedmim proti-demonstrantom, pri tem pa je tri organizatorje shoda, ki so policijo predhodno obvestili o protestu (za kar makedonsko pravo ne obvezuje), obtožila zaradi neuspele zaščite javne varnosti med protestom.

Diskriminacija, vključno z romsko populacijo
Aprila letos je makedonsko Ministrstvo za delo in socialne zadeve predstavilo predlog zakona o zaščiti pred diskriminacijo. Nevladne organizacije pa tudi Amnesty International so ugotovile, da predlog zakona ne zagotavlja dovolj učinkovite prepovedi diskriminacije na podlagi etničnosti, spolne identitete, prav tako ne predvideva mehanizma, ki bi omogočil učinkovito pravno varstvo. Majhen napredek je viden na področju vključevanja Romov v družbo, izboljšanje se predvsem kaže na področju izobraževanja romskih otrok.

Trgovina z ljudmi
Maja letos je makedonska vlada ratificirala Konvencijo proti trgovini z ljudmi, vendar se njena določila ne izvajajo v praksi. Tako je na primer v leto 2008 bilo obsojenih trideset storilcev, kljub temu pa žrtve niso prejele odškodnine, ki jim v takšnem primeru samodejno pripada.

Begunci
Večina 1700 beguncev, predvsem Romov in Ashkalia s Kosova, ki trenutno iščejo azil v Makedoniji, še vedno nima dostopa do polnega, pravičnega in učinkovitega postopka pridobivanja mednarodne zaščite.

Srbija

Srbija je v zadnjih letih predvsem zaradi želje po vstopu v Evropsko unijo na področju varovanja človekovih pravic naredila korak naprej.

Zagovorniki človekovih pravic
Amnesty International ugotavlja, da se je po kosovski razglasitvi neodvisnosti februarja 2008 povečalo število napadov na zagovornike človekovih pravic v Srbiji. Ti so pogosto žrtve napadov s strani državnih in nedržavnih akterjev, pa tudi medijev. Najpogosteje so napadeni borci za pravice žensk ter istospolno usmerjenih. Oblasti jih pred temi napadi ne zaščitijo, večina napadov pa ostane neraziskanih s strani policije.

Mučenje in slabo ravnanje
Amnesty International opozarja tudi na slabo stanje v srbskih zaporih, ki so prenapolnjeni, zaporniki nimajo zagotovljene zdravstvene oskrbe, prihaja tudi do (fizičnih) zlorab.

Diskriminacija
26. marca 2009 je srbski parlament kljub protestom Srbske pravoslavne cerkve in drugih verskih organizacij sprejel zakon proti diskriminaciji. Odbor za zaščito narodnostnih manjšin pri Svetu Evrope je v svojem mnenju junija 2009 pozdravil napredek Srbije od leta 2003 glede manjšinske zakonodaje, vendar opozoril, da se pravice manjšin v praksi izvajajo le v Vojvodini. Prav tako še vedno prihaja do diskriminacije in nasilja nad člani srbske romske skupnosti. Odbor zahteva boljše vključevanje Romov v izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo in stanovanjsko politiko, nujna pa je tudi izdaja njihovih identifikacijskih dokumentov.