Guantanamo: Desetletje kršenja človekovih pravic

Podrobnosti

Kategorija: Slider

10 let po premestitvi prvih pripornikov center za pridržanje v Guantanamu ostaja napad na človekove pravice. AI je ob obletnici objavila novo poročilo.

Vladi ZDA ni uspelo zapreti oporišča v zalivu Guantanamo, kar meče temno senco na varovanje človekovih pravic, ob 10. obletnici premestitve prvih pripornikov v zloglasni ameriški zapor opozarja Amnesty International. V poročilu Guantanamo: Desetletje kršenja človekovih pravic , ki je bilo objavljeno pred obletnico, Amnesty International opozarja na nezakonito ravnanje s pridržanimi v Guantanamu ter podaja razloge, zakaj center za pridržanje še vedno predstavlja napad na človekove pravice.

"Guantanamo je postal simbol desetih let sistematičnega neuspeha ZDA na področju spoštovanja človekovih pravic pri odzivih na napade 11. septembra. Ameriška vlada že od prvega dne delovanja Guantanama ne upošteva človekovih pravic. V enajstem letu obstoja taborišča temu neuspehu ni videti konca," je izjavil Rob Freer, raziskovalec za ZDA pri Amnesty International.

Čeprav je predsednik Barack Obama obljubil, da bo Guantanamo zaprl do 22. januarja 2010, je bilo sredi decembra 2011 tam pridržanih 171 ujetnikov. Še vedno je tam vsaj 12 od tistih, ki so bili v Guantanamo premeščeni 11. januarja 2002. Enega od njih je vojaška komisija leta 2008 obsodila na doživljenjsko kazen. Ostalih 11 ni bilo obtoženih.

Administracija Obame – vsekakor velik del vseh treh vej zvezne oblasti – nadaljuje zapuščino "globalne vojne", ki jo je zasnovala Busheva administracija. Januarja 2010 je administracija izjavila, da 48 pridržanih v Guantanamu ne morejo poslati na sojenje, niti jih spustiti na prostost, temveč morajo po ameriški enostranski razlagi vojnih zakonov ostati pridržani za nedoločen čas, brez obtožb ali kazenskega postopka.

"Dokler v ZDA pridržanj ne bodo obravnavali kot vprašanja človekovih pravic, strahote Guantanama ne bodo izginile, pa če bodo taborišče zaprli ali ne," je dejal Rob Freer.

Center za pridržanje Guantanamo, ki se nahaja na ameriškem mornariškem oporišču na Kubi, je po tem, ko so ga štiri mesece po napadih 11. septembra odprli, postal simbol mučenja in drugega okrutnega ravnanja.

Med še vedno pridržanimi zaporniki so tudi posamezniki, ki so s strani ZDA bili žrtve mučenja ali prisilnega izginotja, še preden so bili premeščeni v Guantanamo. Po mednarodnem pravu je za zločine, storjene v sklopu programa tajnih pridržanj pod predsedniško oblastjo, bilo prevzeto le malo ali nič odgovornosti. Ameriška vlada je sistematično zatrla poskuse bivših pripornikov, da bi zahtevali odškodnine za takšne kršitve.

V desetih letih je bil le en od 779 pripornikov premeščen v ZDA, kjer so mu sodili na običajnem zveznem sodišču. Ostalim je nepošteno sodila vojaška komisija. Administracija si na takih sojenjih trenutno prizadeva na smrtno kazen obsoditi šest pripornikov.

Za to, da niso uspeli zapreti Guantanama, Obamova administracija krivi parlament, ki dejansko ni zagotovil, da bi ZDA spoštovale mednarodne človekove pravice v tem kontekstu.

"Mednarodno pravo ne dovoljuje sklicevanja na notranje pravo in politiko, da bi opravičili neupoštevanje pogodbenih obveznosti. Neprimerno je, da ena veja oblasti krivi drugo za kršenje človekovih pravic na državni ravni. Mednarodno pravo zahteva rešitve, ne izgovore," je še dodal Rob Freer.

V Amnesty International smo zbirali podpise pod peticijo predsedniku Baracku Obami, naj priprtja v Guantanamu naslovi kot kršitve človekovih pravic, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, in ga pozivali k zaprtju zlogasnega pripora. Peticijo je po vsem svetu podpisalo več kot 160.000 ljudi, predstavniki ameriške Amnesty pa so zbrane podpise Baracku Obami predali pred tradicionalnim nagovorom v kongresu 24. januarja.

Dejstva in številke o Guantanamu

• 11. januarja 2012 mineva deset let, odkar so bili prvi priporniki v ameriški priporni center v zalivu Guantanamo na Kubi.
  
  
• Po podatkih ameriških oblasti je bilo v Guantanamu doslej priprtih 779 ljudi, velika večina brez obtožnice ali sodnega procesa. (Ni jasno, ali številka vključuje tudi pripornike, ki jih je pridržala CIA, ki naj bi pred letom 2004 oporišče vodila "na črno".)
  
  
• Vsi priprti, razen enega, so bili tuji državljani. Zapornik, ki je imel ameriško državljanstvo (in tudi savdskoarabsko), je bil leta 2002 takoj premeščen. Potem ko je bil dve leti pridržan v vojaškem priporu, ga je vlada premestila v Savdsko Arabijo. Eden od pogojev za premestitev je bila odpoved ameriškemu državljanstvu.
  
  
• Leta 2002 so v Guantanamo premestili 632 ljudi, naslednja leta pa: 2003 117, 2003 10, 2005 0, 2006 14 2007 5 in 2008 enega človeka. Zadnjega pripornika, premeščenega v Guantanamo, je pred tem na neznani lokaciji pridržala CIA, marca 2008 pa je bil premeščen v vojaški pripor.
  
  
• Leta 2011 sta pripornika (oba z afganistanskim državljanstvom) umrla. En zapornik je bil leta 2011 (do decembra) premeščen iz Guantanama.
  
  
• Na začetku decembra 2011 je bilo v Guantanamu še vedno 171 moških iz več kot 20 držav. Štirje so služili zaporno kazen, potem ko jih je obsodila vojaška komisija.
  
  
• Po besedah Obamove administracije 48 zapornikom ne morejo niti soditi niti jih izpustiti, vendar morajo ostati pridržani za nedoločen čas.
  
  
• 90 pripornikov je državljanov Jemna, vključno z zapornikom, ki služi dosmrtno zaporno kazen, ki mu jo je dosodila vojaška komisija. Predsednik Obama je januarja 2010 uvedel moratorij na premestitev pripornikov v Jemen. Od takrat je bil en jemenski pripornik izpuščen.
  
  
• Od leta 2002 je šest pripornikov obsodila vojaška komisija. Štirje od njih so krivdo priznali na podlagi dogovora, dva pa so poslali v domovino.
  
  
• Od leta 2002 je osem pripornikov v Guantanamu umrlo, šest naj bi jih storilo samomor, dva pa sta umrla po naravni poti.
  
  
• ZDA bodo za šest pripornikov, ki so bili obtoženi pred vojaško komisijo, zahtevale smrtno kazen. Preden so bili premeščeni v Guantanamo, so bili vsi žrtve prisilnih izginotij v Ciinih skrivnih priporih. Vsi so bili žrtve mučenja ter drugih oblik krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, v osamitvi pa so bili pridržani do štiri leta. Dva so mučili s t. i. simulacijo utapljanja (waterboarding). Natančni opisi zasliševalnih tehnik in pogojev pridržanja v Ciinih priporih ostajajo nedostopni, označeni z najvišjo stopnjo tajnosti.
  
  
• En pripornik iz Guantanama je bil priveden pred ameriško zvezno sodišče. Januarja 2011 je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen.
  
  
• Noben pripornik ni bil izpuščen v Združene države Amerike.
  
  
• Več kot 600 pripornikov so od leta 2002 iz Guantanama premestili v druge države, med njimi so: Albanija, Afganistan, Avstralija, Bahrajn, Bangladeš, Belgija, Bosna in Hercegovina, Danska, Egipt, Francija, Nemčija, Iran, Irak, Jordanija, Kazahstan, Kuvajt, Libija, Maldivi, Mavretanija, Maroko, Pakistan, Katar, Rusija, Savdska Arabija, Somalija, Španija, Sudan, Švedska, Tadžikistan, Tunizija, Turčija, Uganda, Združeno kraljestvo, Združeni arabski emirati, ZDA in Jemen.
  
  
• Šest let in pol je trajalo, preden je ameriško vrhovno sodišče dosodilo, da imajo priporniki v Guantanamu pravico do izpodbijanja zakonitosti svojega pridržanja. Do razsodbe v primeru Bourmediene proti Bushu junija 2008 je bilo več kot 500 zapornikov premeščenih iz oporišča.
  
  
• Med junijem 2008 in novembrom 2011 je okrožno sodišče v 47 primerih odločilo o habeas corpus zahtevkih (zahtevek sodišču o zakonitosti pridržanja oseb na kakršen koli način). V 22 primerih, ki so zadevali 38 ljudi (vključno s 17 Urguji), je sodnik razsodil, da so bila pridržanja nezakonita. V 25 primerih je sodišče razsodilo, da je bilo pridržanje zakonito v okviru ameriške svetovne "vojne proti terorizmu«. Po pritožbi je pritožbeno sodišče je izdalo 16 odločb – v 12 primerih je razsodilo proti pripornikom, štiri primere pa je okrožnemu sodišču predalo v nadaljnjo obravnavo.
  
  
• Vsaj 12 zaprtih v Guantanamu je bilo ob priporu mlajših od 18 let.
  
  
• En pripornik s kanadskim državljanstvom je bil ob priporu leta 2002 star 15 let. Še danes je v Guantanamu, kjer je preživel že več kot tretjino svojega življenja.
  
  
• Preden so bili premeščeni v Guantanamo, so bili nekateri priporniki pridržani v eni od vsaj 10 držav: Bosni in Hercegovini, Pakistanu, Indoneziji, Tajski, Azerbajdžanu, Zambiji, Združenih arabskih emiratih, Keniji, Džibutiju in Afganistanu.
  
  
• Septembra 2011 je bilo 2100 ljudi pridržanih v ameriškem centru za pridržanje v Paravanu (DFIP) v letalskem oporišču Bagram v Afganistanu.

Spodaj si lahko ogledate posnetek ameriške sekcije Amnesty International, ob katerem je zapisala:

"Pridržanja za nedoločen čas, mučenje, islamofobija, Guantanamo, "vojna proti terorju". Deset let po 11. septembru je to del našega vsakdana in to nikakor ni smešno. Vendar je humor lahko močno orožje - zato smo v Amnesty International ZDA pripravili kratek video 'Veselo svetovno potovanje', v katerem nastopa Dilieep Rao (Avatar). Kaj se zgodi, ko običajni fant po imenu Rob (ali pa morda Raj?!) pride v turistično agencijo, da bi rezerviral sproščujoče počitnice? Kaj lahko storite? Pridružite se kampanji Amnesty International za zaprtje Guantanama."